Jedro

Skladno z določbami 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino se določi sorazmerni del pokojnine tako, da se znesek po skupni pokojninski dobi pomnoži s številom mesecev slovenske pokojninske dobe in nato zmnožek deli s seštevkom skupne pokojninske dobe.Tožniku se sorazmerni del starostne pokojnine odmeri tako, da se najprej izračuna teoretični del (znesek) dajatve, do katere bi imel tožnik pravico, če bi se za izračun pokojnine upoštevale vse zavarovalne dobe, ki se štejejo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic. Dejanski znesek pokojnine pa se izračuna tako, da se teoretično izračunani znesek pokojnine pomnoži z meseci pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji, to je s 97 meseci (za 8 let in 1 mesec pokojninske dobe) ter ta zmnožek deli s skupno pokojninsko dobo v trajanju 402 meseca (to je za 33 let in 6 mesecev).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 23. 2. 2016 in št. ... z dne 11. 12. 2015 in se mu prizna pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine v višjem znesku.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava. Meni, da toženec ni pravilno izvedel njegove valorizacije sorazmernega dela starostne pokojnine, ki je dne 1. 7. 2014 določena v znesku 188,17 EUR. V Sloveniji je dopolnil 8 let, 1 mesec in 5 dni pokojninske dobe kot delavec v rudniku A. z benificirano dobo. Z njim je delal njegov delovni kolega B.B. iz Kruševice, ki je imel še 7 mesecev manj pokojninske dobe. Ker je umrl, je po njem uveljavljala vdovsko pokojnino njegova žena v višini 225,00 EUR. Zato meni, da v njegovem primeru dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno, napačno pa je uporabljeno tudi materialno pravo in sicer Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in BIH. Predlaga, da se revidira celotni postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V predmetni zadevi gre za spor v zvezi s priznanim sorazmernim delom starostne pokojnine, upoštevaje določbe Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in BIH (Ur. l. RS, št. 37/08 - MP, št. 10/08, v nadaljevanju Sporazum).

V skladu s prvim odstavkom 20. člena Sporazuma se pri pridobitvi pravice do dajatve upoštevajo zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, če se ne nanašata na isto obdobje. Pravni predpisi tiste države pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil določeno dobo, določajo v kolikšni meri in na kakšen način se upošteva zavarovalna doba.

6. Iz dokumentacije v upravnem spisu in iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da ima tožnik v Republiki Sloveniji dopolnjenih 8 let, 1 mesec in 5 dni pokojninske dobe oziroma 97 mesecev. Po podatkih bosanskega organa za socialno zavarovanje pa znaša zavarovalna doba, dopolnjena v BIH 25 let, 5 mesecev in 23 dni, to je 305 mesecev. Skupna doba tako znaša 33 let, 6 mesecev in 28 dni oziroma 402 meseca.

7. S skupno pokojninsko dobo 33 let, 6 mesecev in 28 dni tožnik izpolnjuje pogoje po 36. členu v zvezi s 402. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1), veljavnega do 31. 12. 2012, po določbah 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2), veljavnega od 1. 1. 2013 dalje ter po določbah 22. člena Sporazuma.

8. Skladno z določbami 22. člena Sporazuma se določi sorazmerni del pokojnine tako, da se znesek po skupni pokojninski dobi pomnoži s številom mesecev slovenske pokojninske dobe in nato zmnožek deli s seštevkom skupne pokojninske dobe. Drugače povedano se tožniku sorazmerni del starostne pokojnine odmeri tako, da se najprej izračuna teoretični del (znesek) dajatve, do katere bi imel tožnik pravico, če bi se za izračun pokojnine upoštevale vse zavarovalne dobe, ki se štejejo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic. Dejanski znesek pokojnine pa se izračuna tako, da se teoretično izračunani znesek pokojnine pomnoži z meseci pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji, to je s 97 meseci (za 8 let in 1 mesec pokojninske dobe) ter ta zmnožek deli s skupno pokojninsko dobo v trajanju 402 meseca (to je za 33 let in 6 mesecev).

9. Starostna pokojnina se izračuna od pokojninske osnove izračunane po 39. in 406. členu ZPIZ-1 na podlagi plač oziroma osnov zavarovanja v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so za zavarovance najugodnejša iz posameznih obdobij po letu 1970. V konkretnem primeru je bila pokojninska osnova v skladu s citiranima določbama ZPIZ-1 izračunana na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, kot so bile javljene s strani delodajalcev in nato evidentirane v matični evidenci zavarovancev pri tožencu za obdobje od 1978 do 1983, valoriziranih z valorizacijskimi količniki v skladu s 35. členom ZPIZ-2 na leto 2013, to je na leto pred uveljavitvijo pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Skladno z drugim odstavkom 35. člena ZPIZ-2 se valorizacijski količniki vsako leto določijo na novo in se izračunajo po določeni formuli ter vsako leto objavijo v uradnem listu. Valorizacijski količniki za preračun osnove iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečne plače na zaposleno osebo, izplačane za leto 2013, za določitev pokojninske osnove, za odmero pokojnin, uveljavljenih v letu 2014, so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 35/2014. Takšni valorizacijski količniki so bili za plače, prejete v obdobju od leta 1978 do 1983 v tožnikovem primeru tudi upoštevani in so razvidni iz priloge, posredovane skupaj s prvostopno odločbo z dne 11. 12. 2015, imenovane "podatki o plačah in nadomestilih". Glede na to, da so bili upoštevani pravilni valorizacijski količniki, pritožba neutemeljeno navaja, da niso bile v tožnikovem primeru pravilno valorizirane plače, pri čemer niti ne navede, kateri podatki oziroma zakaj šteje, da so bile plače nepravilno valorizirane. Podatki o pokojninski dobi in plačah oziroma zavarovalnih osnovah s strani matične evidence pa so bili pri tožencu že v postopku revizije preverjeni in urejeni.

10. Pri izračunu z dne 11. 12. 2015 je bilo v postopku pred tožencem ugotovljeno, da je za tožnika najugodnejša pokojninska osnova 1.544,06 EUR, izračunana na podlagi 6 letnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov iz obdobja 1978 do 1983. Tako izračunana pokojninska osnova se je nato v skladu s prehodno določbo osmega odstavka 394. člena ZPIZ-2 preračunala s faktorjem 0,732 in znaša 1.130,25 EUR. Starostna pokojnina odmerjena v skladu s 50. členom v zvezi s 409. členom ZPIZ-1 in na podlagi zavarovalne dobe v trajanju 33 let, 6 mesecev in 28 dni od pokojninske osnove 1.130,25 EUR in sicer za zavarovalno dobo, dopolnjeno do 31. 12. 1999 v trajanju 27 let, 9 mesecev in 9 dni v višini 60 %, temu odstotku pa je prištel še 9 % za dobo, prebito v zavarovanju po 1. 1. 2000 v trajanju 5 let, 9 mesecev in 9 dni, tako znaša 779,70 EUR na mesec, odmerni odstotek pa 69 %.

11. Glede na 22. člen Sporazuma je sorazmerni del slovenske starostne pokojnine od 1. 7. 2014 znašal 188,17 EUR na mesec.

12. Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja sorazmerni del starostne pokojnine v višjem znesku in se pri tem sklicuje na sodelavca, s katerim je delal in po katerem je njegova žena pridobila vdovsko pokojnino v višjem znesku. Oblikovanje pokojninske osnove je vezano na več elementov, zato posamezni izračuni med seboj niso primerljivi. Na izračun vpliva trajanje pokojninske dobe, prejete plače, datum uveljavitve pravice ter valorizacijski količniki, ki jih je treba v posameznem primeru uporabiti oziroma upoštevati. Glede na številne elemente, ki vplivajo na višino pokojnine, tožnik že iz tega razloga ne more uveljavljati višje pokojnine zgolj na podlagi dejstva, da je skupaj delal s sodelavcem, po katerem je njegova žena pridobila višjo vdovsko pokojnino.

13. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.