Jedro

Za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ni potrebno, da so kumulativno podane vse v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP naštete okoliščine, temveč zadošča, da je podana najmanj ena okoliščina subjektivne narave in ena objektivne narave, če v medsebojni povezavi razumno utemeljujeta realno nevarnost ponovitve določenega, specifičnega kaznivega dejanja, pri čemer zadošča tudi nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja, če gre za kaznivo dejanje, ki hudo ogroža varnost ljudi.

Izrek

Zahteva zagovornice obdolženega N.H. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je zoper obdolženega N.H. v zvezi z utemeljenim sumom storitve kaznivega dejanja umora po prvem odstavku 127. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki traja od 12.3.2008 od 16.58 ure dalje. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je pritožbo obdolženčeve zagovornice zoper navedeni sklep zavrnil. Obdolženčeva zagovornica je zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sklepa in predlagala, da Vrhovno sodišče sklep razveljavi in pripor odpravi.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru na zahtevo ugotavlja, da je nesprejemljiva njena trditev, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ni podan in da se sodišče do konkretne ponovitvene nevarnosti ni opredelilo. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrne.

Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil poslan obdolžencu in njegovi zagovornici, ki se o njem nista izjavila.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovornica v zahtevi uveljavlja kršitev določb Zakona o kazenskem postopku, ki jih ne konkretizira. Trdi, da ni pogojev za odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP) in da je zato izpodbijani sklep nezakonit. V utemeljitev zatrjevane kršitve zakona vložnica navaja, da obdolženec doslej še ni bil kaznovan za kaznivo dejanje oziroma prekršek in da je "dogodek splet enkratnih subjektivnih okoliščin", česar pa pobliže ne opredeli.

Pri odločanju o priporu sodišče presoja ali so podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila očitano kaznivo dejanje; b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in c) neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

Priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ki je predmet zahteve, je podan, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih storilec živi ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. Za obstoj tega pripornega razloga ni potrebno, da so kumulativno podane vse naštete okoliščine, zadošča, da je podana najmanj ena okoliščina subjektivne narave, ki se nanaša na storilca in ena objektivne narave, ki zadeva kaznivo dejanje, če v medsebojni povezavi razumno utemeljujeta realno nevarnost ponovitve določenega, specifičnega kaznivega dejanja, pri čemer zadošča tudi nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja, če gre za kaznivo dejanje, ki hudo ogroža varnost ljudi.

Pravnomočni sklep obrazloženo ugotavlja, da je obdolženec utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja umora v sostorilstvu po prvem odstavku 127. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Navaja tudi konkretne in specifične (objektivne in subjektivne) okoliščine, ki z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljujejo nevarnost, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje, če pripor ne bo odrejen. Med okoliščinami, ki zadevajo kaznivo dejanje, sodišče navaja, da naj bi obdolženec po prepiru z močno vinjenim oškodovancem, ki se ni upiral, tega skupaj s soobdolžencem večkrat udaril s pestmi in ga nato devetkrat z nožem zabodel v vitalne dele telesa tako močno, da mu je prebodel srce, črevesje, jetra, pljuča in ledvice. Na tleh ležečega pa naj bi ga oba še obrcala in nato pobegnila. Na podlagi navedenih okoliščin je sodišče utemeljeno sklepalo tudi na nekatere osebne lastnosti obdolženca, in s tem v zvezi izpostavilo njegovo agresivnost, nepopustljivost, neobvladljivost in brezčutnost. Izpodbijani sklep tudi ugotavlja, da je obdolženec v okolju znan, da nosi s seboj nož in da se ga ljudje bojijo.

Na podlagi navedenih okoliščin je preiskovalni sodnik, kljub obdolženčevi nekaznovanosti, na katero se sklicuje vložnica zahteve, utemeljeno ocenil, da je podana realna nevarnost ponovitve kaznivega dejanja in da je za odvrnitev te nevarnosti pripor neogiben in tudi sorazmeren ukrep. Za takšno svojo odločitev je preiskovalni sodnik navedel razumne razloge, s katerimi je soglašalo tudi pritožbeno sodišče. Po navedenem nezakonitost pri odreditvi pripora, ki jo zatrjuje zagovornica, ni izkazana, zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP).