Jedro

Pogoj za uporabo milejših ukrepov namesto odreditve pripora je obstoj dejstev, ki utemeljujejo sklepanje, da bo oseba, zoper katero je tak ukrep odrejen, tega tudi spoštovala.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega A.R. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom z dne 16.8.2007 zoper obdolženega A.R., zoper katerega je podan utemeljen sum poskusa storitve kaznivega dejanja umora po prvem odstavku 127. člena v zvezi z 22. členom KZ iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredila pripor, ki teče od 14.8.2007 od 15.35 ure, ko je bila obdolžencu odvzeta prostost. Zunajobravnavni senat istega sodišča je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora zavrnil kot neutemeljeno.

Zoper ta pravnomočni sklep je zagovornik obdolženega A.R. zaradi kršitve določb kazenskega postopka in kršitve Ustave Republike Slovenije (Ustave) vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej navaja, da pri obdolžencu ni izkazan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, tudi ne tretji pogoj za odreditev pripora, to je njegova negibnost za varstvo ljudi. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter obdolženca izpusti na prostost. Vrhovni državni tožilec F.M. v odgovoru navaja, da je okoliščine, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o obdolženčevi ponovitveni nevarnosti, utemeljeno štelo za dovolj tehtne, da je zoper obdolženca odredilo pripor, saj gre za kaznivo dejanje zoper življenje.

Obdolženi A.R. in njegov zagovornik se o odgovoru vrhovnega državnega tožilca nista izjavila.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ugotovilo, da obstaja med obdolženčevo in družino oškodovanega R.R. dolgoletni spor, ki se je po tem, ko je oškodovančev sin dne 9.1.2003 na dražbi kupil obdolženčevo hišo s posestvom, ker ta ni bil v stanju plačati svojih dolgov, samo še poglobilo. Navedlo je tudi, da bi obdolženec do 2.4.2007 moral odkupiti hišo ali pa plačevati najemnino, za kar pa ni imel denarja, da se s takim stanjem obdolženec ne more sprijazniti ter da se je zadnji dve leti zatekal k prekomernemu uživanju alkohola. Glede na naštete okoliščine in obdolženčevo labilno psihično stanje v zadnjem času, ob upoštevanju načina storitve kaznivega dejanja, je sodišče sklepalo, da je podana realna nevarnost, da bo obdolženec na prostosti dokončal oziroma ponovil kaznivo dejanje.

Obdolženčev zagovornik navaja, da je iz navedb A.S., ki jih je ta posredoval novinarju O.B. razvidno, da je obdolženec priden in delaven človek, miroljuben in da ni nikogar napadel ali mu grozil, da je tudi oškodovančev sin novinarjem povedal, da z obdolžencem ni imel nobenih težav ter da je iz časopisnega članka mogoče razbrati, da ima oškodovančeva družina slabe odnose s svojim prvim sosedom, ki da je njihov največji sovražnik, pa tudi z drugimi vaščani v G. Na tej podlagi trdi, da med obdolžencem in oškodovancem ter njegovo družino ni nobenega, kaj šele dolgoletnega spora, kot to ugotavlja sodišče v izpodbijanem sklepu in ocenjuje, da zato ni izkazana obdolženčeva ponovitvena nevarnost. S temi navedbami obdolženčev zagovornik jemlje kot izhodišče lastno dokazno oceno, ki se razlikuje od tiste v izpodbijanem pravnomočnem sklepu in na tej podlagi utemeljuje zatrjevano bistveno kršitev. S sklicevanjem na drugačna procesno relevantna dejstva, ne uveljavlja procesne kršitve, ampak pravnomočni sklep izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po drugem odstavku 420. člena ZKP na tej podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Zahteva ne more biti uspešna niti ko trdi, da bi bilo mogoče varnost oškodovanca in njegove družine zagotoviti z nadomestitvijo pripora s hišnim priporom, kot milejšim osebn(ost)nim omejevalnim ukrepom. Tudi temu stališču ni mogoče pritrditi. Pogoj za uporabo milejših ukrepov je obstoj dejstev, ki utemeljujejo sklepanje, da bo oseba, zoper katero je tak ukrep odrejen tega tudi spoštovala. Glede na obdolženčevo stisko, v kateri se je znašel po prodaji svoje nepremičnine na dražbi, dejstva, da tega ne sprejema in se zato spor med njim in oškodovancem ter njegovo družino samo še poglablja, obdolženčevo psihično labilnost in nagnjenost k prekomernemu uživanju alkohola, za tako sklepanje ni zadostne podlage. Sicer pa vložnik trditev, da odreditev pripora zoper obdolženca ni neogibna za varnost ljudi, gradi na svojem lastnem videnju navedenih pomembnih dejstev in ne na okoliščinah, kot jih je ugotovilo sodišče v izpodbijani pravnomočni odločbi.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da kršitve zakona, ki jih v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zagovornik obdolženega A.R. niso podane, vložil pa jo je tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je po 425. členu ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.