Jedro

Pogodba, sklenjena po zastopniku, ki je imel za sklepanje tega posla ponarejeno pooblastilo, ni veljavno sklenjena, ker je zastopani naknadno ni odobril.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža SV 1055/03 z dne 20. 11. 2003, ki sta jo sklenila toženca, neobstoječ pravni posel oziroma nima nobenega pravnega učinka oziroma je nična, ter tožencema naložilo nerazdelno plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Prva toženka (v nadaljevanju: toženka) v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da se je pogodba realizirala in se je podjetje dejansko odsvojilo, zato ni šlo le za navidezen prenos, saj je bila pogodba pri notarju sklenjena 20. 11. 2003, prevzemnik je poravnal notarske stroške, hkrati je bila predana tudi vsa preostala dokumentacija družbe. Nadaljuje, da je izrek sodbe nerazumljiv, saj je sodišče odločilo, da je pravni posel neobstoječ oziroma ničen oziroma nima nobenega pravnega učinka, vsaka od teh kvalifikacij pa ima drugačen pravni učinek. Prav tako so razlogi sodbe, še posebej v 10. točki obrazložitve, v nasprotju z izrekom. Dodaja, da tožeča stranka nima interesa za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka in bi morala namesto tega postaviti oblikovalnega ter dajatvenega. Sodišče je v celoti spregledalo, da je bila toženka vseskozi dobroverna. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje.

3. Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Presoja sodišča prve stopnje, da na strani tožeče obstoji aktivna legitimacija za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka, je pravilna. V sodni praksi(1) je sprejeto stališče, da se ničnost uveljavlja z ugotovitveno tožbo, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja ali neobstoja določenega pravnega razmerja ali pravice.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da so razlogi sodbe v nasprotju z izrekom oziroma je izrek nerazumljiv, češ da v pravnih učinkih obstaja bistvena razlika med pravnim poslom, ki je neobstoječ oziroma ničen oziroma nima pravnega učinka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in to je edina bistvena dejanska ugotovitev), da pooblastila za veljavno sklenitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža ni bilo (bilo je ponarejeno, česar pritožnica niti ne izpodbija), zato ni bilo soglasja pogodbenih strank za sklenitev pogodbe in gre za neobstoječ pravni posel(2) (16. člen OZ). Ne drži, da bi bil učinki nične in neobstoječe pogodbe različni, zato je s tega vidika popolnoma vseeno, ali je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je pogodba nična ali neobstoječa. Dostavek, vsebovan v izreku sodbe, povzetem po tožbenem tenorju, da pogodba „nima pravnih učinkov“, je sicer nepotreben, ker je to logična posledica ničnega/neobstoječega pravnega posla, a ta zapis na pravilnost izreka in cele sodbe ne vpliva. Očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni podana.

7. K razlogom sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče dodaja še naslednje: dejansko stanje, da je bila sporna pogodba sklenjena brez pravno veljavnega pooblastila zastopanca, je mogoče subsumirati tudi pod zakonski dejanski stan iz 73. člena OZ. Toda pritožnica, ki nosi dokazno breme, ni niti trdila, da bi kot sopogodbenica neupravičeno zastopanega pozvala, ali (naknadno) odobri pravni posel (drugi odstavek 73. člena OZ), zato tudi ob uporabi te pravne norme pogodba ni bila veljavno sklenjena.

8. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje (čeprav posredno) na teorijo o realizaciji, saj ne gre ne za prepoved manjšega pomena (drugi odstavek 90. člena OZ) niti za pomanjkljivosti v obličnosti pri sklepanju sporne pogodbe (58. člen OZ).

9. Pritožba je neutemeljena, pritožbeno sodišče tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrdilo.

10. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor tožeče stranke na pritožbo ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato ta strošek ni bil potreben in sama krije svoje stroške, nastale z njegovo vložitvijo (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi II Ips 333/2006 z dne 27. 3. 2008. Op. št. (2): Tako Višje sodišče v Kopru, sodba Cp 1096/99 z dne 12. 4. 2000, in Višje sodišče v Ljubljani, sodba I Cpg 2025/2014 z dne 12. 2. 2015.