18. 1. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Brune Štrukelj-Šinkovec in Bruna Štruklja iz Nove Gorice na seji dne 18. januarja 2001

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti 24. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za posege v prostor na širšem mestnem območju Nove Gorice (Uradno glasilo, št. 8/93, 1/96 in 11/96) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnika izpodbijata določbe 24. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za posege v prostor na širšem mestnem območju Nove Gorice (v nadaljevanju Odlok), ker naj bi bile v nasprotju s 15. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN). V citirani zakonski določbi je predvideno, da naj bi se najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik objektov od parcelne meje določal s prostorskim izvedbenim aktom oziroma z lokacijsko dokumentacijo. Z izpodbijanim členom Odloka naj bi bilo navedeno vprašanje sicer urejeno, vendar po mnenju pobudnikov tako, da sta glede navedenega odmika predvideni dve rešitvi, ki se med seboj ne skladata. Po drugem odstavku znaša odmik praviloma 4 metre od parcelne meje, upoštevaje konfiguracijo terena, velikost in racionalno rabo parcele ter medsebojno razdaljo objektov, po tretjem odstavku pa lahko najmanjši odmik znaša 2 metra. Takšna ureditev naj bi bila v nasprotju s 15. členom ZUN.

2.Pobudnika izkazujeta pravni interes s tem, da sta lastnika parcele, ki meji na parcelo soseda, ki mu je bilo ob uporabi izpodbijanih določb Odloka izdano gradbeno dovoljenje za dograditev objekta (prizidka k obstoječi zgradbi).

3.Mestna občina Nova Gorica v odgovoru zatrjuje, da pobuda ni utemeljena. Navaja, da je v 15. členu ZUN določeno, kaj je potrebno upoštevati pri urbanističnem načrtovanju stanovanjskih območij. V drugem odstavku istega člena je določeno, da najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik objektov od parcelne meje določa prostorski izvedbeni akt oziroma lokacijska dokumentacija glede na terenske in krajevne razmere ter v skladu z normativi, ki jih določajo predpisi.

Občini je torej dana možnost, da sama določi najmanjše odmike med objekti oziroma od parcelnih meja. Dalje navaja, da Odlok v 24. členu določa pravilo, po katerem naj bi bil odmik od parcelne meje 4 metre, upoštevaje konfiguracijo terena, velikost in racionalno rabo parcele ter medsebojno razdaljo objektov.

Odlok pa je v skladu z ZUN predpisal tudi najmanjši možni odmik, to je najmanj 2 metra od parcelne meje. Določil pa je tudi izjemne primere, ko je možna gradnja na sami parcelni meji.

Trditev pobudnikov, da bi moral Odlok točno predpisati razdaljo med objekti oziroma oddaljenost od parcelne meje, je nelogična, kajti v skladu z ZUN lahko lokalne skupnosti z odloki določajo le najmanjše odmike. Najmanjši odmik je v Odloku določen in znaša najmanj 2 metra. Določba, ki se nanaša na odmik praviloma 4 metre, pa je napotilne narave, ob upoštevanju ostalih določb Odloka in veljavne zakonodaje. Odmiki se ugotavljajo v vsakem primeru posebej in morajo znašati najmanj 2 metra od parcelne meje, razen v posebej določenih primerih.

B.

4.Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je izpodbijani odlok prenehal veljati in sicer na podlagi prvega odstavka 42. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradne objave, št. 1/2000). Novi predpis spornega vprašanja odmika od parcelne meje ne ureja več.

5.V skladu z 21. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče praviloma presoja ustavnost in zakonitost le tistih predpisov, ki v času odločanja še veljajo. Izjemoma pa lahko Ustavno sodišče po 47. členu ZUstS presoja ustavnost in zakonitost tudi tistih predpisov, ki so bili med postopkom usklajeni z Ustavo in zakonom ali so prenehali veljati, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti. Takšne posledice sta pobudnika zatrjevala v dopolnitvi pobude z dne 4. 12. 2000. Škodljive posledice naj bi bile v tem, da so sosedje pridobili gradbeno dovoljenje za objekt (prizidek), ki je zaradi po njunem premajhnega odmika moteč. O gradbenem dovoljenju poteka sodni (upravni) spor. Zato je Ustavno sodišče štelo, da so podani pogoji iz 47. člena ZUstS.

6.V 15. členu ZUN je določeno, da se najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik objektov od parcelne meje določi s prostorskim izvedbenim aktom oziroma z lokacijsko dokumentacijo ter v skladu z normativi, ki jih določajo predpisi. Ustavno sodišče ugotavlja, da izpodbijana ureditev ni pomenila dvojne določitve najmanjšega odmika, kot zatrjujeta pobudnika. V drugem stavku tretjega odstavka 24. člena izpodbijanega odloka je bilo najprej kot splošno pravilo določeno, da znaša odmik od parcelne meje 4 metre, vendar pa je ta razdalja v konkretnem primeru lahko odvisna tudi od konfiguracije terena, velikosti in podobno. To pomeni, da je glede na navedene okoliščine ta odmik lahko večji kot 4 metre ali pa manjši kot 4 metre, vendar ne manj kot 2 metra.

Dvometrski odmik je kot najmanjši odmik določen v tretjem stavku tretjega odstavka 24. člena Odloka. Najmanjši odmik je torej nedvoumno določen. Ker normativi za takšen odmik niso določeni z drugimi predpisi, ki bi jih morala Občina upoštevati pri določanju vsebine izpodbijanega 24. člena Odloka, je pobuda očitno neutemeljena. Morebitna napačna uporaba izpodbijane določbe Odloka v postopku izdaje lokacijskega ali gradbenega dovoljenja pa ne more biti predmet ustavnosodne presoje predpisa.

7.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. in 47. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen