Jedro

Čeprav je zakonita zastopnica upnika strojepiska pri pristojnem sodišču, zato, ker gre v postopku le za opravo izvršbe z rubežem dohodkov in plače, po razumnih merilih objektivna nepristranskost sodišče ne more biti prizadeta.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Grosupljem je na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2544/2011-4 z dne 14. 5. 2012 izdalo sklep o izvršbi in zavarovanju I 39/2013 z dne 20. 2. 2013. S tem sklepom je ugodilo upnikovemu predlogu zoper dolžnika za izvršbo in zavarovanje z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet in z rubežem plače, ki jo dolžnik prejema pri gospodarski družbi, zaradi izterjave neplačanih zneskov preživnine.

2. Okrajno sodišče v Grosupljem je predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, z utemeljitvijo, da bi bil lahko podan razumen dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča, ker je zakonita zastopnica mladoletnega upnika uslužbenka pristojnega sodišča, ki trenutno dela kot strojepiska v izvršilnih zadevah na podlagi verodostojne listine. Ker gre za majhno sodišče, na katerem so lahko osebne in življenjske razmere sodelavcem vsem na sodišču dobro znane in ker je razmerje med upnikovo zakonito zastopnico in dolžnikom zelo zaostreno, bi bil v javnosti lahko vzbujen dvom, ali bo dolžnik deležen nevtralnega sojenja.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko Vrhovno sodišče na predlog prisojenega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

5. Vrhovno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, da je zakonita zastopnica mladoletnega upnika zaposlena pri pristojnem sodišču kot strojepiska, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta. Res je, da gre za manjše sodišče, vendar je z ustrezno organizacijo dela in pravilno razporeditvijo sodnih zapisnikaric v zvezi z obravnavano zadevo mogoče zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen. Odločilno je namreč, da gre za izvršilno zadevo in da je pristojno sodišče sklep o izvršbi in zavarovanju že izdalo. Izvršba je dovoljena z rubežem denarnih sredstev pri banki in rubežem plače pri gospodarski organizaciji, tako da gre v bistvu predvsem za formalizirani tehnični postopek. Zato Vrhovno sodišče zaključuje, da ni podlage za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namesto Okrajnega sodišča v Grosupljem.