Jedro

Odločitev o sodni poravnavi je končna odločitev, in s tem izvršljiv dogovor pravdnih strank o celotni sporni zadevi, kar pa predmetna delna sodna poravnava ni. Vsakršen dogovor imenovan delna sodna poravnava (ali začasna sodna poravnava, ki je v tovrstnih družinskih zadevah tudi zelo pogosta), še ne pomeni končne in celovite rešitve sporne zadeve. Odvetniku zato ni mogoče priznati stroškov za opravljeno delo, ki po svoji naravi ne pomenijo končnega dogovora o celotni zadevi. Na ta način bi namreč prišlo do neupravičenega podvjajanja priznanih stroškov.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti Bpp 94/2020-13 z dne 22. 2. 2022 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Toženka je z odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. BPP 94/2020-13 z dne 22. 2. 2022 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) sklenila, da se tožnici za izvajanje pravne pomoči v nepravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II N 122/2020 priznajo odvetniški stroški v skupnem znesku 1.511,36 EUR (znesek 1.238,82 EUR po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT) ter 22 % DDV v znesku 272,54 EUR; I. točka izreka), in da se sredstva za plačilo stroškov nakažejo tožnici na njen transakcijski račun (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da toženka tožnici ni priznala priglašenih stroškov v celotni višini, in sicer vsakokrat priglašene parkirnine v višini 1,00 EUR, saj tožnica tega stroška naj ne bi dokazala. Sodišče je nadalje tožnici namesto priglašenih 260 točk za zastopanje na naroku dne 23. 2. 2021 v skladu s tar. št. 20/1 OT ter 520 točk za sklenitev delne poravnave na tem naroku v skladu s 2. alinejo tar. št. 3/1 OT ter priglašenih 260 točk za zastopanje na naroku dne 9. 11. 2021 (namesto 19. 11. 2021) v skladu s tar. št. 20/2 OT ter 520 točk za sklenitev delne poravnave na tem naroku v skladu s 2. alinejo tar. št. 3/1 OT, priznalo skupno le 520 točk za sklenitev poravnave na naroku dne 23. 2. 2021 in 9. 11. 2021 po 2. alineji tar. št. 3/1 OT. Tožnici namreč ni mogoče priznati dvakrat priglašene nagrade v višini 520 točk za sklenjeno delno poravnavo, saj je z vsako delno poravnavo bilo odločeno le o delnem zahtevku predmetne nepravdne zadeve in bi tako prišlo do dvojnega priznanja plačila za enako storitev. Nadalje je toženka za pripravljalno vlogo z dne 8. 9. 2020 namesto priglašenih 260 točk, za pripravljalno vlogo z dne 8. 6. 2021 in 21. 9. 2021 namesto priglašenih 130 točk ter namesto priglašenih 50 točk za vlogo z dne 9. 7. 2021 priznala vsakokrat 20 točk (4 x 20 točk) v skladu s tar. št. 39/4 OT, saj gre pri teh vlogah za kratke dopise oz. za kratka obvestila, namesto priglašenih 260 točk za pripravljalno vlogo z dne 4. 6. 2021 in priglašenih 130 točk za pripravljalno vlogo z dne 19. 10. 2021 pa obakrat 50 točk v skladu s tar. št. 39/3 OT, saj gre pri teh vlogah za obrazložene dopise. Toženka pa je v celoti priznala priglašenih 260 točk za sestavo in vložitev predloga z dne 30. 3. 2020, 260 točk za odgovor na nasprotni predlog z dne 15. 7. 2020, 260 točk za zastopanje v mediaciji dne 3. 9. 2020, namesto priglašenih 260 točk za zastopanje na naroku dne 29. 6. 2021 130 točk v skladu s tar. št. 20/2 OT, 130 točk za zastopanje na naroku dne 21. 1. 2022, priglašeno urnino v višini 200 točk, priglašenih 600 točk za odsotnost iz pisarne in priglašeno kilometrino v višini 466,20 EUR.

3.Tožnici je bilo skupaj priznanih odvetniških stroškov v višini 2.575,4 točk, kar glede na vrednost točke 0,60 EUR znaša 1.545,24 EUR, ker pa je tožnica opravila storitve kot izvajalka brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) je upravičena do plačila polovice zneska, ki ji pripada po OT, kar znaša 772,62 EUR. K temu znesku je toženka prištela še zgoraj priznano kilometrino v znesku 466,20 EUR, 22 % DDV, od skupno priznanega zneska in kilometrine, v znesku 272,54 EUR. Tožnica je bila skupaj upravičena do plačila zneska 1.511,36 EUR. V skladu s 44. in 45. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se stroški izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije pri naslovnem sodišču.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4.Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo, saj naj bi bila nezakonita in v nasprotju z OT. Predlaga, da se izpodbijana odločba v celoti odpravi, njej prizna priglašene stroške, podredno pa vrne toženki v ponovno obravnavo. Odločitev toženke, glede stroškov nagrade za narok in nagrade za sklenjeno delno sodno poravnavo, naj bi bila v nasprotju z OT, saj je zastopanje na naroku posebej vrednoteno in nikjer v OT ni določeno, da je strošek naroka vštet v nagrado za sklenitev poravnave. Izpostavlja, da je Odvetniška zbornica že izdala zavezujočo obvezno razlago (UO 27. 09. 2007), da je skladno z 22. členom OT odvetnik upravičen do nagrade za zastopanje na poravnalnem naroku po 1. točki tarifne številke 20 OT (100 % tar. št. 18 OT) in do nagrade po tar. št. 3/a OT (250 % tar. št. 18 OT) in poudarja, da je za tolmačenje OT pristojen upravni odbor Odvetniške zbornice, pojasnila in obvezne razlage upravnega odbora Odvetniške zbornice pa so dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ko odločajo o odvetniških stroških. Glede na navedeno bi toženka tožnici morala priznati nagrado za vsak posamezen narok in sicer za prvi narok z dne 23. 2. 2021 v višini 260 točk, za nadaljnji narok z dne 19. 11. 2021 pa v višini 130 točk (po tar. št. 20 OT). Ob nagradi za narok bi toženka za vsako sklenjeno delno, začasno sodno poravnavo morala priznati tudi nagrado po tar. št. 3 OT. Po navedbi tožnice je nepriznavanje stroškov za sklenitev sodne poravnave, četudi začasne/delne ipd. v nasprotju z določbami OT, saj lahko nepriznavanje teh stroškov odvetniku pripelje do odklanjanja sklepanja teh dogovorov. Glede na navedeno tožnica ocenjuje, da je toženka 520 točk za vsako poravnavo neutemeljeno zavrnila in ji je ta strošek potrebno priznati.

5.Toženka nadalje tudi ni priznala priglašenih stroškov za pripravljalne vloge z dne 8. 9. 2020, 4. 6. 2021, 8. 6. 2021, 9. 7. 2021, 21. 9. 2021 in z dne 19. 10. 2021 po tar. št. 19 OT, temveč ji je za vloge z dne 8. 9. 2020, 8. 6. 2021, 21. 9. 2021 ter 9. 7. 2021 priznalo 4 x 20 točk po tar. št. 39/4, za vloge z dne 4. 6. 2021 in z dne 19. 10. 2021 pa 2 x 50 točk po tar. št. 3/39 OT. Tožnica temu nasprotuje, saj da so bile vloge med postopkom potrebne, obrazložene, podane na poziv sodišča ali nujne za razjasnitev vseh okoliščin predmetnega spora. Tožnica v zaključku še pojasni, da so bile vse navedene in priglašene storitve opravljene.

6.Toženka na odgovor na tožbo ni podala, sodišču je posredovala samo upravni spis.

7.Stranka z interesom, upravičenka do BPP A. A., odgovora na tožbo ni podala.

Odločanje brez glavne obravnave

8.Sodišče je v navedeni zadevi skladno s prvim odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (da je bila tožnica določena za izvajanje BPP, da je storitve opravila in da je pravočasno vložila stroškovnik za opravljene storitve), med tožnico in toženko ni sporno. Sporno je le vprašanje, katere storitve se ji glede na določila OT priznajo in v kakšni višini se ji priznajo odvetniški stroški, kar pa so izključno materialnopravna vprašanja.

K I. točki izreka

9.Tožba je utemeljena.

10.V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožnica z izpodbijano odločbo določena za nudenje BPP. Prav tako ni sporno, da je tožnica opravila odobrene storitve BPP in pravočasno vložila stroškovnik za opravljene storitve. Sporno pa je, ali je toženka pravilno odmerila in priznala nagrado ob sklicevanju na OT in 17. člen Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), saj je le delno sledila predloženemu stroškovniku. Zlasti v delu sklenitve sodne poravnave in priznanja večjega števila točk po OT za vloge med postopkom.

11.Izplačilo nagrade in stroškov za nudenje odvetnika ureja ZBPP, ki v šestem odstavku 30. člena določa, da je za pravno pomoč odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na, ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek). Nadalje je peti odstavek 17. člena v času izdaje izpodbijanega akta veljavni ZOdv določal, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja BPP so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

12.V obravnavani zadevi je med strankama najprej sporna odločitev, ki se nanaša na zavrnitev nagrade za zastopanje na dveh narokih, in sicer 23. 2. 2021 ter 9. 11. 2021 (pravilno 19. 11. 2021), na vsakem je bila sklenjena delna sodna poravnava po tar. št. 20/1 OT in zavrnitev dveh nagrad za sklenjeni delni sodni poravnavi. Organ za BPP tožnici ni priznal v celoti priglašene nagrade, ampak ji je priznal (le) skupno nagrado za sklenitev poravnave v višini 520 točk. Tožnica v tožbi tudi ugovarja, da je toženka zmotno štela, da je zastopanje prosilke za BPP na naroku za vsako sklenjeno delno sodno poravnavo vključeno v nagrado za sodno poravnavo, sklenjeno na istem naroku.

13.Po 1. točki tarifne številke 3, v času izdaje izpodbijanega sklepa veljavne OT, pripada odvetniku za sklenitev poravnave pred začetkom pravdnega, nepravdnega in izvršilnega postopka pred poravnalnim narokom in v postopku mediacije ali med temi postopki in v delovnih in socialnih sporih nagrada po tarifni številki 18, povečani za 100 % (če je bila poravnava sklenjena na naroku ali izven naroka). Obvezno razlago tar. št. 3 OT je 9. 1. 2015 podal tudi Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije, kateri je sodišče glede na določbo drugega odstavka 19. člena OT dolžno slediti. Ta smiselno določa, da je nagrada za zastopanje stranke na naroku že vključena v nagrado za sklenitev sodne poravnave na istem naroku. Po presoji sodišča je toženka pravilno uporabila materialni predpis in pravilno odločila, da je v nagrado po tar. št. 3/1 OT že zajeto zastopanje prosilke za BPP na naroku, saj v tarifni št. 3 OT ali kje drugje v OT ni določeno, da bi izvajalcu BPP poleg nagrade za sklenitev sodne poravnave pripadala tudi nagrada za njegovo zastopanje na naroku za sklenitev sodne poravnave. Izvajalec BPP ni upravičen do komutativnega priznanja nagrad tudi iz razloga, ker se vsebina poravnave nanaša na isti pravdni postopek, isti predmet spora in isti stranki postopka.

14.Sodišče nadalje glede nagrade za sklenjeno sodno poravnavo pojasnjuje, da je potrebno upoštevati naravo pravnega razmerja, ki velja v nepravdnih postopkih, za katerega je bila dodeljena BPP. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v 4. členu določa, da se udeleženci lahko poravnajo, razen če zakon določa drugače ali če ne morejo razpolagati s svojimi pravicami ali če narava obravnavanega razmerja poravnavo izključuje. Med postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij so urejeni tudi postopki za ureditev družinskih razmerij po Družinskem zakoniku (v nadaljevanju DZ), za katere pa DZ izrecno predvideva sodno poravnavo, pod pogojem, da je ta otroku v korist. Med skupnimi določbami teh postopkov je določeno, da je sodna poravnava dovoljena v postopkih za odločanje o varstvu in vzgoji ter preživljanju otroka in o otrokovih stikih, v drugih postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij pa se določbe o sodni poravnavi ne uporabljajo (51. člen ZNP-1). Izrecno naštevanje postopkov, v katerih je sodna poravnava dopustna, ne omogoča sodniku nobene presoje, da bi jo lahko uporabil v drugih postopkih. Tudi v primerih, kjer je izrecno predpisana, je potrebno opraviti še sodno presojo ali je tako sklenjena sodna poravnava otroku v korist. Pri sklepanju sodne poravnave se v nepravdnem postopku na podlagi 42. člena ZNP-1 smiselno uporabljalo tudi določbe od 306. do 309. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Upoštevati je treba, da je v nepravdnem postopku večji poudarek na načelu uradne dolžnosti kakor v pravdnem, zato je bolj poudarjen javni interes, kar sodišču daje možnost, da v več primerih odkloni sklenitev sodne poravnave.

15.Po vpogledu v spis v nepravdnem postopku II N 122/2020 in obeh zapisnikov sklenjene delne sodne poravnave z dne 23. 2. 2021 in delne sodne poravnave z dne 9. 11. 2021 sodišče ugotavlja, da je bila na prvem naroku z dne 23. 2. 2021 sklenjena delna sodna poravnava, da se prosilki za BPP zaupa v vzgojo in varstvo mld. sina in da njegov oče podaja soglasje za vpis v vrtec, odločitev glede preživnine in stikov pa bo urejena kasneje. Na naroku z dne 9. 11. 2021 pa je bila delna sodna poravnava sklenjena glede spremembe sklepa o začasni odredbi z dne 5. 7 2021, ki se v I. točki spremeni tako, da se spremeni termin izvajanja stikov. Skladno z drugim odstavkom 306. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko sodna poravnava obsega ves tožbeni zahtevek (oziroma tožben predlog) ali njegov del. Naslovno sodišče se zato ni spuščalo v presojo prizanih stroškov glede delne sodne poravnave na naroku z dne 23. 2. 2021, ki so bili nesporno priznani tožnici. Oziraje na dejstvo, da pa je bila na naroku z dne 9. 11. 2021 sklenjena delna sodna poravnava, s katero se je spreminjala zgolj I. točka izreka v začasni odredbi (ura o izvedbe že določenih stikov), in se ni na novo odločalo o samostojnem delu zahtevka oz. predloga udeležencev, sodišče meni, da tožnici stroški za sklenitev te delne sodne poravnave ne pripadajo. Odločitev o sodni poravnavi je končna odločitev, in s tem izvršljiv dogovor pravdnih strank o celotni sporni zadevi, kar pa predmetna delna sodna poravnava ni. Vsakršen dogovor imenovan delna sodna poravnava (ali začasna sodna poravnava, ki je v tovrstnih družinskih zadevah tudi zelo pogosta), še ne pomeni končne in celovite rešitve sporne zadeve. Odvetniku zato ni mogoče priznati stroškov za opravljeno delo, ki po svoji naravi ne pomenijo končnega dogovora o celotni zadevi. Na ta način bi namreč prišlo do neupravičenega podvajanja priznanih stroškov. Poudariti pa velja, da je po šestem odstavku 30. člena ZBPP odvetnik za izvajanje BPP upravičen do nagrade v zvezi z "opravljenim delom", med slednje pa nedvomno sodi opravljeno delo v zvezi z zastopanjem na naroku. V tem delu toženka zmotno uporabi materialno pravo, saj bi tožnici morala priznati nagrado za zastopanje na nadaljnjem naroku z dne 9. 11. 2021 po tar. št. 27 OT, ki velja za zastopanje v nepravdnem postopku.

16.Nadalje sodišče še ugotavlja, da je ugovor tožnice, da toženka ni pravilno priznala število točk za pripravljalne vloge z dne 8. 9. 2020, 4. 6. 2021, 8. 6. 2021, 9. 7. 2021, 21. 9. 2021 in z dne 19. 10. 2021, neutemeljen. Po vpogledu v spis nepravdnega postopka II N 122/2020 za navedene vloge, sodišče ugotavlja, da je tožnica z njimi sodišče obveščala spremembi prebivališča (vloga z 8. 9. 2020), o spremembi višine stroškov preživljanja (vloga z dne 4. 6. 2021), posredovala odločbo CSD (vloga z dne 8. 6. 2021), predlagala popravo očitne pisne napake (vloga z dne 9. 7. 2021), predlagala pridobitev poročila in mnenja CSD ter sodišče obvestila o neplačevanju preživnine (vloga z dne 21. 9. 2021). Ni pa mogoče slediti navedbam toženke, da se vloga z dne 19. 10. 2021 ovrednoti kot obrazložen dopis po 3. točki tarifne št. 39 OT. Tožnica je namreč z vlogo spremenila 2. točko predloga z dne 30. 3. 2020 in predlagala, da se stiki določijo tako, da bosta o stikih očeta z otrokom starša sproti dogovarjala. V tem delu je utemeljen zahtevek tožnice, da je vlogo potrebno obravnavati po 4. točki tarifne št. 19 OT kot vlogo in ne kot obrazložen dopis po 3. točki tarifne št. 39 OT, saj tožnica z njim sodišču sporoča spremembo svoje izjave volje, kar prestavlja spremembo postavljenega zahtevka oz. predloga. Toženka je tako tudi v tem delu napačno uporabila materialni predpis.

17.Glede na zgoraj navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, da ponovno odloči skladno s pravnim mnenjem sodišča glede uporabe materialnega prava. Toženka je v ponovljenem postopku skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

K II. točki izreka

18.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR, kar skupaj znese 347,70 EUR. Zakonske obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Vračilo plačane sodne takse bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi določbo točke c opombe 6.1. taksne tarife izvršilo sodišče po uradni dolžnosti.

-------------------------------

1Tako tudi VSL sklep in sodba I Cp 3293/2016 z dne 23. 5. 2017.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 30, 30/6

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (2015) - člen 3, 27

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.