Jedro

Izvenpravdni pobot ne more povzročiti procesne ovire, kot je litispendenca. O takšni terjatvi, ki je stranka ne uveljavlja kot svoje obstoječe terjatve, ampak z njo le zanika obstoj terjatve nasprotne stranke, pa sodišče ne odloča v izreku svoje odločbe, ampak samo ugotavlja, ali so se na dan začetka stečajnega postopka stekli pogoji zanj, nato pa glede na to odloči o terjatvi tožeče stranke. Zato v takšnem primeru ni mogoče govoriti, da med strankama teče pravda o istem zahtevku, kar je poleg prvega pogoja, da gre za istovetnost pravdnih strank, pogoj za litispendenco.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče: 1) razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 164/2014, z dne 3.1.2014, v prvem in tretjem odstavku in tožbo zavrglo in 2) pobotni ugovor tožene stranke do višine upnikove terjatve (do 135.155,23 EUR) zavrglo. Iz razlogov sklepa izhaja, da je takšno odločitev prvostopenjsko sodišče sprejelo po tem, ko je kot nesporno ugotovilo, da je pred tožbo iz predmetnega postopka tožena stranka (iz te pravde) vložila tožbo (vodi se pod opr. št. Pg 270/2013) zoper tožečo stranko (iz te pravde), katere predmet sta računa, ki ju tožena stranka ugovarja v pobot v predmetni pravdi, tožeča stranka pa v tisti zadevi (kjer je tožena stranka) ugovarja v pobot terjatev, ki jo vtožuje v tem postopku. Ker je presodilo, da gre za litispendenco, ki velja tudi glede pobotnega ugovora, je tožbo (in pobotni ugovor) zavrglo.

Zoper to odločitev se je pritožila tožeča stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov in navedla, da je v zadevi Pg 270/2013 tožena stranka (iz te pravde) postavila dajatveni zahtevek, v predmetni pravdi pa je tožeča stranka postavila ugotovitveni zahtevek. Zato združitev obeh postopkov ni možna, morebitni ugovori zoper zahtevke pa ne morejo predstavljati razlogov za litispendenco. Procesni pobot v primeru ugotovitvenega zahtevka po naravi stvari ni možen, ker se pri ugotovitvenem zahtevku ne morejo steči pogoji za pobot. Izrek sodbe v zadevi Pg 270/2013 bi v primeru meritornega odločanja vseboval zgolj odločbo o obstoju oziroma neobstoju terjatve tožene stranke (iz te pravde), saj morebitni pobotni ugovori nasprotne stranke predstavljajo zgolj ugovor ugasle terjatve. Pri zakonskem pobotu na podlagi 261. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) gre za materialnopravni pobot, ki ne more povzročiti litispendence (takšno je tudi stališče sodne prakse, sklep VSL I Ip 2249/2010), procesni pobot sploh ni možen. Da bi lahko nastopil učinek litispendence, bi morala biti postopek ugotovitve obstoja terjatve v stečajnem postopku in postopek na plačilo terjatve identična po predmetu in po obsegu, kar pa zahtevka v obeh pravdah nista. Poleg tega je prvostopenjsko sodišče še spregledalo, da se postopek v Pg 270/2013 vodi zgolj zaradi obstoja terjatve v višini 60.140,03 EUR, tudi tožnik (iz te pravde) je v navedeni zadevi navedel, da se sklicuje na pobot do višine terjatve 60.140,03 EUR, zato že iz tega razloga ni nastopila litispendenca med pobotnim ugovorom tožeče stranke iz zadeve Pg 270/2013 in tožbenim zahtevkom iz predmetne zadeve, ki je postavljen v višini 135.155,23 EUR. V (pravočasno vloženi) dopolnitvi pritožbe pa je tožeča stranka izpostavila še, da se sodišče ni opredelilo, ali naj bi v zadevi Pg 270/2013 šlo za ugovor materialnopravnega ali za ugovor procesnopravnega pobota, kar je bistveno za odločitev v zadevi.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je sicer stališču prvostopenjskega sodišča, da lahko litispendenca nastopi tudi, kadar stranka isto terjatev uveljavlja s tožbo, v drugi zadevi pa jo uveljavlja z ugovorom pobota v pravdi. Vendar to velja le za ugovor zaradi pobota, torej za procesni pobot, o katerem sodišče odloča v skladu s tretjim odstavkom 319. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) tudi v izreku sodbe. O tem, da litispendenca nastopi tudi glede procesnega pobotnega ugovora, sta si enotni pravna teorija in tudi sodna praksa(1).

Pritožba ima torej prav, da je za preizkus izpodbijanega sklepa ključno vprašanje, kakšen način obrambe je izbrala stranka E. d.o.o, v stečaju v postopku Pg 270/2013, kjer je nastopala kot tožena stranka (v nadaljevanju bo pritožbeno sodišče to stranko, ki je v navedeni gospodarski zadevi na strani tožene stranke, imenovalo s „tožeča stranka“, tako kot nastopa v obravnavani zadevi; samostojnega podjetnika A.F. s.p., ki je v zadevi Pg 270/2013 tožeča stranka, pa imenovalo s „tožena stranka“), na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba. Tožeča stranka je v zadevi Pg 270/2013 uveljavljala pobotni ugovor v odgovoru na tožbo (priloga C7) in sicer podrejeno, tako da „sodišče ugotovi da obstajajo terjatve pravdnih strank do višine nižje terjatve in ugotovi, da so na dan začetka stečaja pobotane“. Iz takšnega besedila ugovora in tudi glede na določbo 261. člena ZFPPIPP(2) je mogoč samo takšen zaključek, kot ga zagovarja tudi pritožba, to je da je tožeča stranka v zadevi Pg 270/2013 uveljavljala zakonski pobot, katerega bi bilo mogoče enačiti z materialnopravnim pobotom, to je z izvenpravdnim pobotom, ki pa ne more povzročiti procesne ovire, kot je litispendenca. O takšni terjatvi, ki je stranka ne uveljavlja kot svoje obstoječe terjatve, ampak z njo le zanika obstoj terjatve nasprotne stranke, pa sodišče ne odloča v izreku svoje odločbe, ampak samo ugotavlja, ali so se na dan začetka stečajnega postopka stekli pogoji zanj, nato pa glede na to odloči o terjatvi tožeče stranke. Zato v takšnem primeru ni mogoče govoriti, da med strankama teče pravda o istem zahtevku, kar je poleg prvega pogoja, da gre za istovetnost pravdnih strank, pogoj za litispendenco.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče, ki pritožbi pritrjuje tudi v delu, ko opozarja, da tudi sicer v zadevi Pg 270/2013 znaša sporna terjatev bistveno manj, kot v predmetni zadevi (60.140,03 EUR)(3), pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep zaradi napačne uporabe materialnega prava razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

op. št. 1: glej npr. A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Založba U.L., II. knjiga, stran 220; odločba VS RS VIII Ips 236/99 op. št. 2: ki določa, da če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do istega upnika, veljata terjatvi z začetkom stečajnega postopka za pobotani (če ni prišlo medtem do cesije terjatve, kar ureja 263. člen ZFPPIPP) op. št. 3: kar že samo po sebi ne bi dopuščalo zavrženje celotne tožbe