1. 12. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Monike Jeza in Reneja Pirša, oba Slovenska Bistrica, na seji 1. decembra 2017

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Poljčane (Uradni list RS, št. 14/08), kolikor kategorizira javno pot "Kajuhova-Gajs" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 506/0, k. o. Pekel, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Poljčane (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Kajuhova-Gajs" v delu, ki poteka po njunem zemljišču. Zatrjujeta, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

4.Izpodbijani Odlok je začel veljati 22. 2. 2008.[2] Pobudnika, ki sta pobudo vložila 4. 4. 2017, se zato sklicujeta na subjektivni rok. Da bi bilo njuno sklicevanje uspešno, bi glede na navedeno v prejšnji točki obrazložitve morala dokazati, da sta lahko za nastanek škodljivih posledic na podlagi izpodbijanega Odloka izvedela šele določen čas po uveljavitvi predpisa in zakaj ta čas ni mogel segati v okvir enega leta od uveljavitve izpodbijanega predpisa. Pobudnika trdita, da sta bila do 14. redne seje Občinskega sveta Občine Poljčane 25. 1. 2017 v dobri veri in zavedena s strani Občine, da bo upoštevala potrdilo z dne 26. 11. 2015, ki ga prilagata in iz katerega izhaja, da bo Občina sporno javno cesto izvzela iz kategorizacije. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnika s temi navedbami nista zadostila zahtevam, ki izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve, upoštevajoč tudi, da iz njunih navedb v pobudi izhaja, da sta za sporno kategorizacijo javne poti izvedela najkasneje že leta 2014 z vpogledom v izpodbijani Odlok. Tudi v primeru zatrjevanja posega v lastninsko pravico se pobudniki ne morejo razbremeniti bremena spoštovanja rokov za vložitev pobude. Ker pobudnika v obravnavanem primeru nista izkazala, da sta pobudo vložila pravočasno, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Zaradi take odločitve se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, ki v času vložitve pobude ni več veljal.[3]

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).

[2]Člen 6 Odloka določa, da Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

[3]Izpodbijani Odlok je prenehal veljati z dnem uveljavitve Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/13).