Jedro

Tožnica ima prav, ko navaja, da je prvostopenjski organ v svoji odločitvi upošteval materialno pravo, veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe, in ne materialno pravo, veljavno v času gradnje oziroma posega na kmetijsko zemljišče.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se 1. in 2. točka ter 1. alineja 4. točke izreka odločbe Kmetijske inšpekcije, Območna enota Koper, Izpostava Postojna, št. 0611-645/2019-9 z dne 22. 5. 2019, odpravijo ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 285 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Kmetijski inšpektor Kmetijske inšpekcije, Območna enota Koper, Izpostava Postojna (v nadaljnjem besedilu prvostopenjski organ ali Kmetijska inšpekcija) je z izpodbijano odločbo v 1. točki odločil, da mora A. A., nosilka kmetijskega gospodarstva s KMG MID ..., ki je lastnica kmetijskega zemljišča s parc. št. 000 k.o. Postojna (v nadaljnjem besedilu tožnica ali inšpekcijska zavezanka), najkasneje do 4. 11. 2019 na tem zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje tako, da odstrani leseni objekt tlorisne površine 20 m2, betonsko ploščo, kamnito zidano kurišče, tampon pod objektom ter da mora nasuti teren z rodovitno zemljo in zemljišče zatraviti in ga uporabljati v skladu z namenom, to je za kmetijsko proizvodnjo. V 2. točki izreka je odločil, da mora inšpekcijska zavezanka najkasneje do 4. 11. 2019 poskrbeti, da se s kmetijskega zemljišča s parc. št. 000 k.o. Postojna odstranijo lesene palete, montažna konstrukcija s streho in drugi predmeti. V 3. točki izreka ji je naložil, da mora v 30 dneh od prejema te odločbe v Register čebelnjakov sporočiti podatke o številu čebeljih družin, vključno z rezervnimi družinami, v čebelnjaku z reg. št. SI ... na dan 15. 4. 2018 in 31. 10. 2018. V 1. alineji 4. točke je določil še rok izvršitve 1. in 2. točke izreka, in sicer najkasneje do 4. 11. 2019. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ navedel, da je pri pregledu predmetnega kmetijskega zemljišča ugotovil, da je na delu parcele, na naravni podlagi, utrjeni z neznanim materialom, postavljen lesen objekt, tlorisne površine cca 20 m2, da je ob zahodni stranici objekta teren utrjen z betonskimi ploščami v izmeri cca 10 m2, na katerih je postavljeno zunanje kamnito zidano kurišče, da je vhod v objekt urejen z južne strani, da je na južni strani objekta nameščeno edino okno, da objekt nima dimnika, da je opremljen z žlebovi za lovljenje deževnice z dvokapne strehe, da se deževnica zbira v 1 m3 velikih PVC zbiralnikih (5 kom), da je nad enim od zbiralnikov urejena montažna konstrukcija s streho, preko katere se zbira meteorna voda in se steka v zbiralnik, da se predmetno kmetijsko zemljišče deloma uporablja za hrambo drvi, lesenih palet in drugih predmetov, ki ne sodijo na kmetijsko zemljišče, da je obdelava travnika in njive zagotovljena, da v zaokroženo celoto predmetnega kmetijskega zemljišča sodi tudi parc. št. 000 k.o. Postojna, ki je v naravi pokošen travnik. Na podlagi arhivskih letalskih posnetkov predmetnega kmetijskega zemljišča je bilo ugotovljeno, da je bil postavitev lesenega objekta izvedna med letoma 2015 in 2017. 3. Tožnica je v zvezi z ugotovitvami prvostopenjskega organa dne 15. 4. 2019 podala izjavo, v kateri je navajala, da je lopo zgradila leta 2015, potem ko je pridobila naravovarstveno dovoljenje. V objektu ima shranjeno orodje in ga uporablja tudi kot čebelnjak z oznako SI ... Priložila je tudi mnenje Kmetijsko svetovalne službe z dne 21. 8. 2015, naravovarstveno soglasje Agencije RS za okolje št. 35620-4045/2014-6, z dne 3. 3. 2015 ter zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. Inšpekcijska zavezanka je priložila še izsek iz Odloka o spremembah in dopolnitvah tekstualnega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Postojna (Ur. list RS, št. 79/2012), iz katerega izhaja, da je na drugih kmetijskih zemljiščih dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno s Prilogo 3 tega odloka. Iz priložene Priloge 3 izhaja, da je kmečka lopa pomožni kmetijsko - gozdarski objekt, razvrščen med nezahtevne objekte.

4. Prvostopenjski organ je prejel tudi pojasnilo Občine Postojna št. 061-1/2019-3 (600-04) z dne 23. 4. 2019, iz katerega izhaja, da v krajinski enoti KE-10, kamor spada obravnavno kmetijsko zemljišče, gradnja ni dovoljena. Iz pojasnila izhaja, da je v navedeni krajinski enoti dovoljeno sekanje drevesnih živic in otokov strnjenega gozdnega drevja v obsegu, ki bistveno ne spreminja prostorske in ekološke pestrosti, dovoljena je zaščita kmetijskih površin pred divjadjo s postavitvijo električnega pastirja, ki pa ne sme prekiniti ustaljenih migracijskih poti prostoživečih divjih živali in ki ga je možno postaviti tudi za varstvo goveda in drobnice na pašniku. Ni pa dovoljena zasaditev protivetrnih zaščit in živih mej iz iglavcev in ni dovoljena zasaditev neavtohtonega drevja in grmovja. Prav tako ni dovoljeno postavljati visokih žičnatih ograj.

5. Iz navedenega je prvostopenjski organ zaključil, da postavitev objekta in zidanega kurišča, ureditev terena z neznanim materialom ter utrditev terena z betonskimi ploščami v delu obravnavanega kmetijskega zemljišča niso dovoljeni posegi. Opisani posegi se štejejo kot nenamenska raba kmetijskega zemljišča, zato se namen uporabe kmetijskega zemljišča v tem inšpekcijskem postopku presoja skladno z določili 4. in 7. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu ZKZ).

6. V konkretnem primeru gre za kršitev določbe 4. člena ZKZ, po kateri je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Z opisanimi posegi je inšpekcijska zavezanka kršila tudi določbo 1. alineje prvega odstavka 7. člena ZKZ v povezavi z 2. alinejo 3. člena Uredbe o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar (Ur. list RS, št. 81/02, v nadaljnjem besedilu Uredba), ki določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar , in sicer tako, da na kmetijskih zemljiščih v rabi izvaja najnujnejše ukrepe v okviru ustrezne tehnologije, zlasti s tem, da zagotavlja ohranjanje oziroma izboljševanje rodovitnosti tal z ustreznim načinom rabe (3. člen Uredbe).

7. Glede na navedeno, je prvostopenjski organ uporabil določbi 1. in 2. alineje B) točke 107. člena ZKZ in izrekel ukrepe iz 1. in 2. točke izreka inšpekcijske odločbe.

8. V zvezi z vsebino izjav in predložene dokumentacije inšpekcijske zavezanke je prvostopenjski organ navedel, da pridobljena soglasja za ta inšpekcijski postopek niso bistvena. Inšpekcijska zavezanka bi si morala pred izvedbo posegov pri Občini Postojna pridobiti lokacijsko informacijo, iz katere pa, kljub vsem zatrjevanjem inšpekcijske zavezanke, izhaja, da posegi na obravnavanem kmetijskem zemljišču niso dovoljeni, niti v primeru, če gre za postavitev enostavnih kmetijsko - gozdarskih objektov, konkretno kmečke lope.

9. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu drugostopenjski organ) je z odločbo, št. 0611-1554/2019/2 z dne 18. 9. 2019, pritožbo tožnice zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil kot neutemeljeno. Navedlo je, da je Priloga 3 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna, ki je prenehal veljati 14. 7. 2018, določala, da so na zemljišču z vrsto rabe K1 in K2 dopustni le premični čebelnjaki. Iz navedenega izhaja, da tožnica lope, ki je v delu čebelnjak, ni pa premični objekt, ne sme imeti na predmetni parceli in je zato njena pritožba neutemeljena, odločba pa pravilna in zakonita.

10. Tožnica s tožbo izpodbija inšpekcijsko odločbo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava, kršitev pravil postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je pridobila vsa potrebna dovoljenja, ki so bila potrebna v letu 2015, ko je postavila sporno lopo. Občina Postojna je sicer podala pojasnilo z dne 23. 4. 2019, iz katerega izhaja, da gradnja ni dovoljena, vendar pa prvostopenjski organ v zaprosilu občini ni izpostavil, da sprašuje, ali je bila taka gradnja dovoljena leta 2015, ko je bila lopa postavljena. Tožnica je dne 18. 10. 2019 pridobila mnenje Občine Postojna glede skladnosti posega s prostorskimi akti v letu 2015, iz katerega izhaja, da se je zadevno zemljišče leta 2015 urejalo z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna (Ur. list RS, št. 84/10, 90/10, 110/10, 105/11, 72/12, 80/12, 102/12, 14/13, 85/13, 17/14-DPN Poček in 15/15, v nadaljevanju OPN 2015). S 112. členom tega odloka je bila dovoljena postavitev kmečke lope na območju drugih kmetijskih zemljišč (K2) pod pogojem, da si investitor pridobi mnenje kmetijsko svetovalne službe. Tudi iz preglednice z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe (v nadaljnjem besedilu Priloga 3 OPN 2015) izhaja, da je bila na področju drugih kmetijskih zemljišč postavitev kmečke lope dovoljena. Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta napačno uporabila materialno pravo, zaradi česar je treba izpodbijano odločbo odpraviti. Nadalje navaja, da iz pojasnila Občine Postojna št. 061-1/2019-3 (600-4) z dne 23. 4. 2019 izhaja, da prvostopenjski organ tega pojasnila ni pridobival glede parcele št. 000 k.o. Postojna, na kateri je postavljena sporna lopa, temveč za lopo na parceli št. 111 te k.o., kar nadalje nakazuje na nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in v posledici bistvene kršitve pravil postopka.

11. V zvezi z izrekom inšpekcijskega ukrepa tožnica nadalje navaja, da iz mnenja kmetijsko svetovalne službe o utemeljenosti posega na kmetijsko zemljišče, ki ga je na vlogo tožnice dne 21. 8 2015 izdal Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, izhaja, da je na njenem zemljišču njiva z vrtninami in travnik ter da ima tožnica čebelnjak (lopa se uporablja tudi kot čebelnjak z oznako SI ...). Tožnica površine obdeluje z namenom samooskrbe. Kmetijska zemljišča tožnica uporablja v skladu z njihovim namenom, jih ne degradira ali onesnažuje ali povzroča drugačno zaviranje rastlin. Inšpekcijski organ bi v konkretnem primeru lahko ukrepal le, če bi bila kumulativno izpolnjena pogoja: da objekt (lopa) ni postavljena v skladu z zakonodajo in tam ne bi smela stati ter da ta ista lopa pomeni nenamensko uporabo glede na 4. člen ZKZ. V konkretnem primeru pa nobeden od teh pogojev ni izpolnjen. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi tako, da se 1. in 2. točka ter 1. alineja 4. točke izreka odločbe prvostopenjskega organa odpravijo.

12. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. V zvezi z ugovorom tožnice, da Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna ni prenehal veljati 14. 7. 2018, je navedla, da navedeno sicer drži, saj je bil takrat ta odlok le spremenjen, vendar je v zadevi pomembno, da iz Priloge 3 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna (Ur. list RS, št. 84/2010, in naslednjih) izhaja, da na zemljiščih za vrsto rabe K1 in K2 ni dovoljena postavitev majhne stavbe od površine 20 m2 do vključno 50 m2, pač pa so na teh zemljiščih dopustni le premični čebelnjaki.

K točki I izreka:

13. Tožba je utemeljena.

14. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ v inšpekcijskem postopku ugotovil, da naj bi bil sporni poseg na tožničinem kmetijskem zemljišču ter gradnja lesenega objekta izvedena med leti 2015 in 2017. Tožnica v tožbi zatrjuje in dokazuje, da je bil poseg izveden v letu 2015, kar je za odločitev v zadevi odločilno.

15. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi sicer navedla, da naj bi bila sporna gradnja izvedena v času od leta 2015 do leta 2017, pri tem pa ni navedla, katera dela naj bi bila izvedena do uveljavitve spremembe OPN v letu 2016, od tega pa je odvisno, katero materialno pravo je treba upoštevati v konkretnem primeru. Pri tem sodišče dodaja, da je v primeru, ko ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bila gradnja izvršena po uveljavitvi spremembe OPN v letu 2016, treba v korist stranke uporabiti pred tem veljavno materialno podlago.

16. Tožnica ima prav, ko navaja, da je prvostopenjski organ v svoji odločitvi upošteval materialno pravo veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe in ne materialno pravo v času gradnje, oziroma posega na kmetijsko zemljišče. Priloga 3 OPN 2015, ki spreminja dopustnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na kmetijskih zemljiščih, je namreč bila v skladu z določbo 31. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Občine Postojna (Ur. list RS, št. 27/2016, v nadaljnjem besedilu OPN 2016) uveljavljena šele 12. 4. 2016. Do tedaj veljavni OPN 2015 pa je drugače urejal dopustnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov. V tretjem odstavku 112. člena je tako dopuščal gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, skladno s Prilogo 3 OPN 2015, pod tam navedenimi pogoji. V tej Prilogi 3 OPN 2015 je bila v 5. oddelku: "pomožni kmetijsko - gozdarski objekt" dopustna gradnja kmečke lope na območju K2. Takrat veljavna Uredba o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje (Ur. list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13, v nadaljnjem besedilu Uredba 2013) je kmečko lopo površine do vključno 40 m2 opredeljevala kot enostaven objekt. Uredba 2013 je bila v OPN Postojna vključena z obvezno razlago 59. člena tega odloka (Ur. list RS, št. 58/13). Sodišče dodaja, da tudi Priloga 2 OPN 2015, ki obravnava posamezne krajinske enote, v delu, kjer obravnava KE-10, ne prepoveduje gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so sicer dopustni v skladu s Prilogo 3 OPN 2015. Nomotehnično je Priloga 2 OPN 2015 urejena tako, da na nekaterih KE (npr. KE-2, KE-08, …) take gradnje prepoveduje, medtem ko v KE-10 teh gradenj ne prepoveduje in so zato v skladu s Prilogo 3 OPN 2015 dopustne.

17. Glede na navedeno, je ugovor tožnice glede napačne ugotovitve dejanskega stanja ter v posledici napačne uporabe materialnega prava utemeljen. Sodišče dodaja, da to, da je bila v letu 2015 sporna gradnja dopustna, izhaja tudi iz mnenja Občine Postojna št. 061-1/2019-5 (600-4) z dne 18. 10. 2019, v katerem je navedeno, da se je leta 2015 sporno zemljišče urejalo z OPN 2015, po katerem je bilo v skladu z določbo 112. člena dovoljena postavitev kmečke lope na območju drugih kmetijskih zemljišč, pod pogojem, da si investitor pridobi pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe.

18. Ob upoštevanju vsega navedenega, je sodišče na podlagi določb 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1) tožbi ugodilo tako, da je odločbo prvostopenjskega organa v izpodbijanem delu odpravilo in mu zadevo v tem delu vrnilo v ponovno določanje. V ponovnem odločanju bo moral prvostopenjski organ dopolniti dejansko stanje v skladu z navodili tega sodišča, pri odločanju pa upoštevati tako v času gradnje veljavni OPN, kakor tudi v času gradnje veljavni Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) in na njegovi podlagi izdane podzakonske predpise.

19. Sodišče je v zadevi odločalo na seji senata v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti.

K točki II izreka:

20. Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 se v primeru, če je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu presodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče tožnici, ob upoštevanju, da je bila zadeva rešena na seji in da je tožbo vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, priznalo stroške v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).