Jedro

Ker iz katastrskih podatkov izhaja, da je sporna stanovanjska hiša sestavina nepremičnine X, katere solastnik je zapustnik le do ¾, je manj verjetna trditev dediča, da se njegova dedna pravica po zapustniku nanaša na celotno hišo oziroma, da je ta v celoti predmet dedovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in dediča J. J. napotilo na pravdo zoper dediča B. J. na ugotovitev, da je bil zapustnik v celoti lastnik stanovanjske hiše na naslovu G., L..

2. Dedič J. J. (v nadaljevanju dedič) je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse pritožbene razloge. Meni, da ni nobene osnove, da bi ga sodišče napotilo na pot pravde. Brat B. pravilno trdi, da je solastnik nepremičnine parc. št. *41 k.o. X do ¼, vendar je to zemljišče v naravi prazno in na tem zemljišču ne stoji nobena zgradba. Stanovanjska hiša z naslovom G. stoji na sosednji nepremičnini parc. št. 766/2 k.o. X. Na parc. št. *41/0 je nekoč stala zgradba, vendar je bila že pred desetletji porušena. Če bi še stala, bi bil njen solastnik tudi brat B. Sodišče je spregledalo, da lastništvo zemljišča hkrati predpostavlja tudi lastništvo zgradbe, ki na njem stoji. Drugačni geodetski podatki tega ne morejo ovreči. Sodišče bi moralo na pravdo napotiti brata B.. Sicer pa se sodišče brez potrebe ukvarja s tem vprašanjem. Dediča bosta morala v eventualnih drugih postopkih ugotoviti, ali nemara manjšinski del stanovanjske hiše G. stoji tudi na parc. št. 766/2. Tudi iz prikaza parcele z ortofotografskim posnetkom se vidi, da stanovanjska hiša stoji na parc. št. 766/2, zato je manj verjetna trditev brata B., da je on solastnik stanovanjske hiše, ki stoji na parc. št. *41/0. 3. Dedič B. J. je v odgovoru na pritožbo navedel, da so podatki GURS točni in opisujejo sedaj stoječo hišo. Iz gradbenega dovoljenja izhaja, da je izdano za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše št. 87 na parc. št. *41 k.o. X. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku (2. člen Zakona o dedovanju, ZD). V obravnavanem primeru sta to dve nepremičnini, in sicer solastni delež ¾ parc. št. *41/0 in parc. št. 766/2, obe k.o. X. Nepremičnina je zemljišče s pripadajočimi sestavinami (8. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ). Med dedičema je spor, ali je stanovanjska hiša G., L., sestavina parc. št. *41/0 ali parc. št. 766/2. Med dedičema je torej spor o obsegu zapuščine. Sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Temeljna evidenca podatkov o zemljiščih in stavbah sta zemljiški kataster in kataster stavb (prvi odstavek 4. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, ZEN). Zemljiški kataster in kataster stavb se povezuje z zemljiško knjigo (drugi odstavek 4. člena ZEN). Kataster ima značaj dejanske evidence zemljišč, medtem ko je zemljiška knjiga pravna evidenca. Njeni podatki se torej opirajo na kataster. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz katastrskih podatkov izhaja, da je stanovanjska hiša G. sestavina nepremičnine *41 k.o. X, katere solastnik je zapustnik le do ¾. Če je tako, je manj verjetna trditev dediča, da se njegova dedna pravica po pokojnem S. J. nanaša na celotno hišo oziroma, da je ta v celoti predmet dedovanja.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je glede na navedeno pravilna, zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).