Jedro

Glede vprašanja, kdaj gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom in za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna. Kljub temu je novejše in prevladujoče stališče, ki mu sledi tudi sodišče druge stopnje, da mora biti za opredelitev spora kot gospodarskega izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom. Za spore v zvezi s stečajnim postopkom se štejejo tisti, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo, zlasti gre za primere, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku ter v primeru izpodbijanja pravnih dejanj. Za opredelitev spora kot gospodarskega torej ni odločilno (zgolj) dejstvo, na katerega se neuspešno sklicuje pritožnica, in sicer da odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka odločilo, da Okrožno sodišče v Murski Soboti ni stvarno in krajevno pristojno za odločanje v predmetnem sporu. Iz točke II izreka izhaja, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena krajevno in stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2. Tožeča stranka z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi poudarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bil nad tožečo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti St 280/2021 z dne 18. 2. 2021 začet stečajni postopek, kar izhaja tudi iz tožbenih navedb. Zaradi tega veljajo za ta postopek posebna pravila, med drugim tudi načelo koncentracije postopka. Slednje načelo zahteva koncentracijo vseh sodnih postopkov na območju stečajnega sodišča. Gre za atrakcijo pristojnosti za spore, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka in so v zvezi z njim.

Pritožnica poudarja, da sta si pravna teorija in sodna praksa enotni, da je pri tem odločilno merilo koneksnosti oziroma možnega učinka odločitve v pravdi na stečajni postopek, natančneje na stečajno maso. Če je odgovor na vprašanje, ali določen postopek vpliva na stečajno maso, pritrdilen, je treba spor opredeliti kot spor v zvezi s stečajnim postopkom (odločba VSK I Cp 500/2017 z dne 5. 9. 2017). Predmet obravnavane tožbe je zahtevek na plačilo najemnine, uporabnine in stroškov za nepremičnino, ki je last tožeče stranke. Gre torej za zahtevek na plačilo denarne terjatve, ki predstavlja stečajno maso, stečajna masa pa se v stečajnem postopku vnovči za kritje stroškov postopka in plačila terjatev upnikov (prvi odstavek 224. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). To pa pomeni, da je od odločitve v tej pravdi odvisen obseg stečajne mase, iz katere se bodo upniki lahko poplačali. Zaradi tega je treba spor opredeliti kot spor v zvezi s stečajnim postopkom. Drugačna odločitev sodišča prve stopnje je zmotna, saj terja upoštevanje 6. točke 483. člen ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge st0pnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je primarno pravilno ugotovilo, da v zadevi ni podan subjektivni kriterij za opredelitev spora kot gospodarskega iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Pravilno je tudi ugotovilo, da ne gre za spor iz 482. 483. in 484. člena ZPP (točki 6 in 7 obrazložitve).

6. Za tožnico je pritožbeno sporna presoja izpodbijanega sklepa, da v obravnavani zadevi ne gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje v točki 5 obrazložitve navedlo, da gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom takrat, če gre za terjatev, ki je (bila) v stečaju prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku. S takšno presojo sodišče druge stopnje soglaša. 7. Glede vprašanja, kdaj gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom in za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna. Kljub temu je novejše in prevladujoče stališče, ki mu sledi tudi sodišče druge stopnje, da mora biti za opredelitev spora kot gospodarskega izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom. Za spore v zvezi s stečajnim postopkom se štejejo tisti, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo, zlasti gre za primere, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku ter v primeru izpodbijanja pravnih dejanj.1 Za opredelitev spora kot gospodarskega torej ni odločilno (zgolj) dejstvo, na katerega se neuspešno sklicuje pritožnica, in sicer da odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase.

8. Nobenega dvoma ni, da bi do spora zaradi (ne)plačane najemnine, stroškov in uporabnine za nepremičnino, last tožeče stranke, za obdobje po odpovedi najemne pogodbe, ki se bo obravnaval v tem postopku, prišlo tudi v primeru, če se nad tožečo stranko ne bi začel stečajni postopek (ni podana vzročna zveza med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom). To pa pomeni, da za opredelitev spora kot gospodarskega ni izpolnjen pogoj iz 6. točke 483. člena ZPP (spori, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom).

9. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Odločbe VSL Rg 40/2022 z dne 31. 3. 2022, II Cp 26/2022 z dne 20. 1. 2022, I Cp 1531/2021 z dne 28. 9. 2021 in I Cp 27/2021 z dne 25. 1. 2021.