Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je v odpovedi naveden poslovni razlog zgolj navidezen in je bila tožniku odpoved podana zato, ker se ni razumel s takratnim članom uprave toženke oziroma ker se ga je povezovalo z afero.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, (1) da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 22. 11. 2023, ki jo je toženka podala tožniku, nezakonita in se razveljavi; (2) za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 9. 1. 2024 in še vedno traja; (3) da je toženka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ga za čas od 9. 1. 2024 dalje prijaviti v vsa socialna zavarovanja za polni delovni čas 40 ur na teden, ga prijaviti v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ tako, da mu bo priznana delovna doba za polni delovni čas od dejanskega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, to je od vključno 9. 1. 2024 dalje do dne ponovnega nastopa dela pri toženki, mu od 9. 1. 2024 dalje v skladu s pogodbo o zaposlitvi obračunati ustrezne bruto plače, ki bi jih prejel, če bi delal, od bruto plač odvesti in plačati zakonsko določene davke in prispevke ter jih izplačati pristojnim institucijam, tožniku pa izplačati posamezne neto zneske plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega zneska neto plače do plačila (točka I izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi napačne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter glede odločitve o stroških postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženki pa naloži v plačilo vse tožnikove stroške postopka. Navaja, da je odpovedni razlog zgolj navidezen in da mu je bila odpoved podana, ker so se ga pri toženki po menjavi uprave želeli znebiti zaradi nerazumevanja s takratnim članom uprave A. A. in ker so ga povezovali z afero B. Cilj reorganizacije ne more biti, da se delodajalec "znebi" točno določene osebe. Sodišče prve stopnje je povsem prezrlo, da se je toženki zelo mudilo in je pri izdaji prvega sklepa naredila napako. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da se je z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku zmanjšalo število vseh delovnih mest Direktor projektov (m/ž), Splošno. Sporazum z C. C. je bil sklenjen še pod vodstvom predsednika uprave D. D. zaradi upokojitve delavca, navedbe, da se je vedelo, da bo E. E. dne 15. 1. 2024 nastopila mandat članice uprave, pa niso potrjene. Tudi če bi to držalo, je toženka po nepotrebnem sprva, dne ..., sprejela sklep št. ... o ukinitvi delovnega mesta Direktor projektov (m/ž), Splošno, nato pa še sklep št. ... z dne ..., da zgolj zmanjšuje število izvajalcev na tem delovnem mestu. Cilj ukinitve ali pa tudi zmanjševanja števila zaposlenih je usmerjen izključno na tožnika. Te okoliščine je sodišče prve stopnje povsem spregledalo ter zmotno ugotovilo dejansko stanje. Iz izpovedi F. F. ne izhaja, da bi kdorkoli v upravi sploh preverjal delovne naloge tožnika (teh nalog F. F. niti ni znal opisati), zato je nelogično, da je ocenil, da ni potrebe po tem delu. Tudi G. G. je izpovedal, da je bilo tožnikovo delovno mesto generično, prav tako ni znal povedati, katere naloge naj bi tožnik opravljal. Sodišče prve stopnje je verjelo izpovedi F. F., da se naloge iz opisa nalog delovnega mesta Direktor projektov (m/ž), Splošno, že izvajajo v posameznih službah, vendar je spregledalo, da se vsebina tožnikovega dela sploh ni ugotavljala, da ni bilo primopredaje ter ni bilo konkretizirano, na koga so se ali se bodo naloge prenesle. Ne drži, da so se naloge, ki jih je tožnik izvajal, hkrati izvajale tudi na nižjih delovnih mestih oziroma službah. Če je bila E. E. v kandidacijskem postopku za članico uprave in se je to v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku vedelo, potem je bila potreba po izvajanju dela glede ravnanja z odpadki. Toženka tudi ni pojasnila, kdo je prevzel to delo. A. A. na glavni obravnavi dne 16. 6. 2025 ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali je v oktobru in novembru 2023 policiji posredoval informacije o tožniku, izpovedal pa je, da so preiskovalci NPU hodili na družbo H. in zahtevali informacije. Okrožno sodišče v Ljubljani je ... pri tožniku odredilo hišno preiskavo zaradi očitkov kaznivih dejanj v povezavi z družbo H. Več kot očitno je, da so pri toženki želeli tudi iz teh razlogov prekiniti delovno razmerje s tožnikom. Sodišče prve stopnje je napačno ovrednotilo izpovedi, da so se aktivnosti v zvezi z zmanjševanjem števila izvajalcev na delovnem mestu direktor projektov in v zvezi s tem priprave na prenehanje pogodb o zaposlitvi pričele že 8. 11. 2023, saj se takrat niso pričele nobene aktivnosti za zmanjševanje števila izvajalcev. Sestanek je bil usmerjen izključno na odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Tožnikovo delovno mesto je bilo ukinjeno s spremembo sistemizacije 1. 2. 2024 zgolj zaradi naknadnega utemeljevanja odpovedi, ko je tožnik že vložil tožbo. Glede prepisov posnetkov manjka ocena sodišča prve stopnje, da je predmet pogovora zgolj prenehanje pogodbe 0 zaposlitvi tožniku, ne pa reorganizacija oziroma ocenjevanje možnosti zmanjšanja obsega dela. Sodišče prve stopnje povsem minimizira, da je bil tožnik deležen groženj in da so mu bile predstavljene tudi opcije o krivdni odpovedi. Šele na sestanku 22. 11. 2023 je bilo tožniku s strani v. d. predsednika uprave povedano, da delajo reorganizacijo. Ne gre spregledati predhodnih pogovorov, npr. z dne 14. 11. 2023 med tožnikom in vodjem kadrovske službe G. G., ki je tožniku povedal, da je predsednik uprave za tožnika pripravil tri možnosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Če bi šlo za reorganizacijo, se s tožnikom sploh ne bi pogovarjali o možnosti, da mu lahko krivdno odpovedo pogodbo o zaposlitvi. Tudi iz pogovora tožnika s predsednikom uprave izhaja, da so se tožnika želeli rešiti zaradi t. i. afere B. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnika, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev procesnih določb, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6.Tožnik je bil zaposlen pri toženki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 7. 2023 za nedoločen čas na delovnem mestu Direktor projektov (m/ž), Splošno. Toženka mu je 22. 11. 2023 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V odpovedi je navedla, da se je odločila za reorganizacijo in racionalizacijo poslovanja, v okviru katere se tudi zmanjšuje število izvajalcev na delovnem mestu Direktor projektov (m/ž), Splošno, ki ga zaseda tožnik. Vsa dela in naloge, ki jih opravlja tožnik v okviru zaposlitve na delovnem mestu Direktor projektov (m/ž), Splošno, se bodo prerazporedile med druge zaposlene pri delodajalcu po posameznih službah delodajalca, upoštevaje naravo posamezne naloge. S takšno spremembo v organizaciji dela bo tako prišlo ne le do reorganizacije, temveč tudi do racionalizacije dela in poslovanja toženke, saj se s tem zmanjšuje število zaposlenih in tako zmanjšuje fiksne stroške poslovanja toženke. Z navedeno organizacijsko spremembo bo torej prišlo tudi do znižanja stroškov poslovanja delodajalca in s tem racionalizacije poslovanja toženke za vrednost stroškov dela tožnika.

7.Sodišče prve stopnje je o zadevi odločalo drugič. V prvem sojenju je s sodbo opr. št. Pd 6/2024 z dne 13. 9. 2024 tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je štelo, da je toženka dokazala obstoj odpovednega razloga, da odločitev o reorganizaciji poslovanja toženke ni bila fiktivna ter da morebitna nesoglasja med tožnikom in A. A., članom uprave toženke, niso imela vpliva na odločitev uprave o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku. Po pritožbi tožnika je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 515/2024 z dne 29. 1. 2025 pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. Ugotovilo je namreč, da sodišče prve stopnje utemeljenosti odpovednega razloga ni preverjalo izključno glede na trenutek, ko je bila odpoved podana tožniku, temveč jo je utemeljevalo tudi s kasnejšo spremembo sistemizacije delovnih mest, s katero je bilo delovno mesto ukinjeno, niti ni preverjalo vsebine zapisov zvočnih posnetkov. Zato je bilo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Sodišču prve stopnje je naložilo, da v ponovljenem sojenju odpravi navedene pomanjkljivosti.

8.Po prvi alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Po drugem odstavku 89. člena ZDR-1 lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz prvega odstavka 89. člena, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tudi glede na drugi odstavek 83. člena ZDR-1 lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Utemeljenost odpovednega razloga sodišče presoja v okviru dejanskega razloga za odpoved, ki ga delodajalec navede oziroma obrazloži v svoji odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu (drugi odstavek 87. člena ZDR-1). V primeru, da redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani (prvi odstavek 84. člena ZDR-1). Odpoved ne sme biti podana iz navideznega razloga (90. člen ZDR-1).

9.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je v odpovedi naveden poslovni razlog zgolj navidezen in je bila tožniku odpoved podana zato, ker se ni razumel s takratnim članom uprave toženke A. A. oziroma ker se ga je povezovalo z afero B. iz leta ... Sodišče prve stopnje je namreč glede obstoja poslovnega razloga ugotovilo, da je toženka s sklepom uprave št. ... z dne ... ugotovila potrebo po racionalizaciji in reorganizaciji poslovanja, v okviru katerega se ukinja delovno mesto Direktor projektov (m/ž), Splošno, in sklenila, da se tožniku redno odpove pogodba o zaposlitvi z dne 20. 7. 2023, s sklepom št. ... z dne ... pa je spremenila le prvo točko izreka navedenega sklepa tako, da se zmanjšuje število izvajalcev na delovnem mestu Direktor projektov (m/ž), Splošno, ne pa da se to delovno mesto ukinja. Pravilno je štelo, da sta vodenje in organizacija poslovanja v gospodarskih družbah v pristojnosti direktorja, pri čemer se je sklicevalo na odločitvi VSRS v zadevah VIII Ips 231/2013 in VIII Ips 222/2015, glede katerih pritožba zmotno meni, da nista uporabljivi v obravnavani zadevi. Pri tem je obrazloženo zavrnilo očitke, da naj bi bila odpoved posledica nerazumevanja tožnika s članom uprave A. A. Zaključilo je, da izvedeni dokazi ne potrjujejo, da bi imela morebitna nesoglasja med njima kakršenkoli vpliv na odločitev uprave o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se je njuno neposredno poslovno sodelovanje zaključilo s sklenitvijo sporazuma z dne 20. 7. 2023 in da tožnik v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri delu ni več sodeloval z A. A.

10.Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženka dokazala v odpovedi naveden poslovni razlog, da s spremembo v organizaciji dela zmanjšuje fiksne stroške poslovanja, pritožba neutemeljeno izpostavlja, da cilj reorganizacije ne more biti, da se delodajalec "znebi" točno določene osebe. To ni bil cilj toženke, saj iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta bila na delovnem mestu direktor projektov (m/ž), Splošno zaposlena še C. C., ki je še pod vodstvom predsednika uprave D. D. sklenil sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve (kar tožnik priznava v pritožbi) ter E. E., ki pa je bila v času, ko je toženka odpovedala pogodbo tožniku, v postopku imenovanja za članico uprave toženke. Pritožba neutemeljeno navaja, da navedbe o njenem imenovanju niso potrjene, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je E. E. z dnem 15. 1. 2024 nastopila mandat članice uprave, zato je tudi njej prenehala pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu Direktor projektov (m/ž), Splošno. Zaradi dejstva, ker je bila E. E. v postopku imenovana za članico uprave, pritožba neutemeljeno in nelogično izvaja zaključek, da je toženka po nepotrebnem sprejela sklepa št. ... in št. ..., saj je z njima utemeljila razlog za podajo odpovedi tožniku.

11.Pritožba v zvezi s sprejemom navedenih sklepov navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da se je toženki pri izdaji prvega sklepa mudilo in je naredila očitno napako. Sodišče prve stopnje se je do te napake ustrezno opredelilo ter pravilno zaključilo, da je bilo v sklepu uprave št. ... napačno zapisano, da se delovno mesto "direktor projektov" ukinja, saj tedaj, v času sprejema odločitve o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, ni mogel biti sprejet akt o novi sistemizaciji, ampak je bilo odločeno le o zmanjšanju števila zaposlenih na tem delovnem mestu, zapis v prvotnem sklepu pa je bil popravljen. Bistveno je, da drugi sklep ni spreminjal ugotovitve toženke iz prvega sklepa glede racionalizacije in reorganizacije poslovanja, torej odločitve o obstoju poslovnega razloga.

16.S tem v zvezi ni odločilno izpostavljanje pritožbe, da se je toženki pri podaji odpovedi mudilo. To namreč ni vplivalo na pravilnost ugotovitve poslovnega razloga in zakonitost odpovedi. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da so se (kljub odstopu prejšnjega predsednika uprave ...) aktivnosti v zvezi s zmanjšanjem števila izvajalcev na delovnem mestu direktor projektov in s tem priprave za prenehanje pogodb o zaposlitvi delavcem na tem delovnem mestu pričele že 8. 11. 2023, pri čemer je sodišče prve stopnje verjelo izpovedi novega predsednika uprave F. F., da je odločitev za reorganizacijo "tlela" že dlje časa in je bila nato formalizirana s sklepom uprave, pripravljenim dne ... Na podlagi neprerekanih trditev je namreč ugotovilo, da je bil F. F. pri toženki zaposlen že dalj časa in da je organizacijo dela poznal, zato je z reorganizacijo začel hitro, kar je v svoji izpovedi potrdil tudi G. G., F. F. pa je izpovedal, da se je pri toženki že dalj časa razpravljalo o možnostih izboljšanja poslovanja in učinkovitosti družbe ter racionaliziranja poslovanja, sam pa se je izvedbe tovrstne naloge intenzivno lotil z nastopom svojega mandata predsednika uprave toženke ..., pri čemer je najprej začel z zmanjšanjem zaposlenih na delovnem mestu "Direktor projektov (m/ž), Splošno". Glede na vse navedeno pritožba torej neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ovrednotilo izpovedi, da so se aktivnosti v zvezi z zmanjševanjem števila izvajalcev na delovnem mestu direktor projektov in v zvezi s tem priprave na prenehanje pogodb o zaposlitvi pričele že 8. 11. 2023, in da naj bi bil sestanek (z dne 8. 11. 2023) usmerjen izključno na odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obstoj poslovnega razloga v trenutku podaje odpovedi tožniku, niso relevantne pritožbene navedbe, da je bilo tožnikovo delovno mesto ukinjeno s spremembo sistemizacije 1. 2. 2024 zgolj zaradi naknadnega utemeljevanja odpovedi, ko je tožnik že vložil tožbo.

17.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da pri toženki sploh niso vedeli, kaj so tožnikove naloge, ter da je zaradi navedenega nepravilna ocena toženke, da tega dela ne potrebuje. Sodišče prve stopnje je, kot je bil to tudi sicer napotek pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa, ugotovilo vsebino in obseg tožnikovega dela, ki mu ga je odredil prejšnji predsednik uprave toženke D. D., in sicer da je tožnik pregledoval gradiva za sejo uprave, da bo pripravljal analizo trga in nabavnih cen določenega blaga in materialov, da bo postal odgovorna oseba za gospodarjenje z odpadki, prav tako pa je pripravljal projektno nalogo za nadgradnjo pregledniške službe, kar spada na področje vzdrževanja, in je o tem pripravil cel elaborat. Na podlagi izpovedi D. D. je ugotovilo, da tožniku nalog analize trga in nabavnih cen določenega blaga in materialov takrat še ni dal in jih zato tožnik ni opravljal, pravilno pa je tudi sklepalo, da je bila v času podaje odpovedi odgovorna oseba za področje ravnanja z odpadki E. E., zato delo tožnika na tem področju ni bilo potrebno. Glede na preostali dve nalogi pa je sodišče prve stopnje pravilno sledilo izpovedi F. F., in sicer da so ugotovili, da se naloge, ki jih sicer v posplošeni dikciji vsebuje opis nalog delovnega mesta "Direktor projektov (m/ž), Splošno", že izvajajo v posameznih službah in primeroma pojasnil, da delo na področju pregledniške službe, za katerega je tožnik trdil, da ga je izvajal na delovnem mestu "Direktor projektov (m/ž), Splošno", spada na področje vzdrževanja, pri tem pa se je oprlo tudi na izpoved D. D. Upoštevalo je, da najzahtevnejše projekte izvajajo člani strokovnih služb, pri čemer na področju vzdrževanja te projekte vodi direktor področja vzdrževanja, kar je v svoji izpovedi potrdil tudi D. D., in sicer da je področje vzdrževanja eno največjih področij toženke in da je to področje imelo direktorja področja, ta pa je imel pod seboj kar nekaj služb. Pritožba torej neutemeljeno navaja, da ni bil zadostno pojasnjen prenos nalog tožnika na druge zaposlene. Glede na tako ugotovljeno vsebino (in obseg) tožnikovega dela v času od sklenitve pogodbe o zaposlitvi 20. 7. 2023 do podaje odpovedi 22. 11. 2023, ob tem, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, na katere službe so prešle tožnikove naloge, tudi ne more biti odločilna pritožbena navedba, da ni bila opravljena primopredaja.

18.Ker je ugotovljen odpovedni razlog v trenutku podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pritožba neutemeljeno navaja, da so se tožnika pri toženki hoteli znebiti zaradi njegove domnevne povezave z afero B., pri čemer neutemeljeno izpostavlja izpoved A. A. z glavne obravnave dne 16. 6. 2025. Tudi pritožbena navedba, da je bila dne ... odrejena hišna preiskava pri tožniku, ne vpliva na pravilnost ugotovitve o obstoju poslovnega razloga. Nebistveno je tudi, da naj bi bil predmet pogovorov zgolj prenehanje pogodbe o zaposlitvi tožniku, in da mu do 22. 11. 2024 na sestankih ni bi bilo povedano ničesar o reorganizaciji poslovanja. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz prepisov zvočnih posnetkov jasno izhaja, da je bilo tožniku večkrat povedano, da se bo izvajala reorganizacija in da to ni odpoved iz krivdnega razloga. Posledično je torej neutemeljeno tudi pritožbeno zatrjevanje, da je bil tožnik deležen groženj in da so mu bile predstavljene tudi opcije o krivdni odpovedi, kar naj bi bilo umeščeno v kontekst takratnega dogajanja. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zakoniti zastopnik (F. F.) zanikal, da bi glede odpovedi tožniku obstajali razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov ali da bi mu s takšno odpovedjo "grozil," kot je to zatrjeval tožnik.

19.Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

20.Tožnik krije sam stroške pritožbe, saj z njo ni uspel (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP).