Jedro

Nosilni razlog sodišča, da je neobstoj zakonske dolžnosti preživljanja tožnice s strani žene tožničinega očeta ključen pri priznanju pravice do državne štipendije v tem sporu, je materialnopravno zmoten. V tem socialnem sporu ni bistvena zakonska dolžnost preživljanja tožnice (pastorke) s strani žene tožničinega očeta v smislu določb DZ, temveč je ključno, da tožnica uveljavlja državno štipendijo iz javnih sredstev. Izražen javni interes, ki prežema tovrstno področje, je razlog, da je treba upoštevati določila ZUPJS oziroma režim, ki ga za to področje določa ZUPJS. ZUPJS je v razmerju do DZ lex specialis, saj določa način uveljavitve pravic iz javnih sredstev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zavrne tožbeni zahtevek: "I. Odločbi tožene stranke št. ... z dne 12. 4. 2022 in Centra za socialno delo A., št. ... z dne 22. 12. 2021, se odpravita.

II. Tožeči stranki se prizna pravica do državne štipendije za študijsko leto 2021/2022 ter se zadeva glede odmere in izplačevanja državne štipendije vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

III. Tožena stranka je dolžna izdati novo upravno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške tega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku ter odpravilo odločbo toženke št. ... z dne 12. 4. 2022 in Centra za socialno delo A., št. ... z dne 22. 12. 2021, za študijsko leto 2021/2022, tožnici priznalo pravico do državne štipendije ter zadevo glede odmere in izplačevanja državne štipendije vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. Hkrati je toženko zavezalo, da mora novo upravno odločbo izdati v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe in tožnici povrniti stroške postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava v skladu s prvim odstavkom 338. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

CSD je vlogo tožnice za dodelitev državne štipendije zavrnil, ker je ugotovil, da dohodek na družinskega člana presega zgornjo mejo dohodkovnega razreda. Razlog za preseganje cenzusa je upoštevanje žene tožničinega očeta B. B. pri ugotavljanju premoženjskega stanja. V tem sporu je sporno, ali se pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice kot vlagateljice upošteva B. B., žena tožničinega očeta (tožničina mačeha). Sodišče prve stopnje je odpravilo izpodbijani odločbi in tožnici priznalo pravico do državne štipendije, saj je razlogovalo, da določitev oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca temelji na dolžnosti preživljanja po Družinskem zakoniku ter se pri tem sklicevalo na sodbo VDSS opr. št. Psp 290/2013 z dne 17. 10. 2013. Po stališču sodišča upravni organ pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice ne bi smel upoštevati žene tožničinega očeta, ker ni več obstajala njena zakonska dolžnost preživljati tožnico. Toženka s takšno odločitvijo ne soglaša, saj se v teh postopkih uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. ZUPJS pri določitvi oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja ne napotuje na DZ, temveč sam določa katere osebe se upoštevajo. Predhodno 9. člen ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe. ZUPJS je v razmerju do DZ _lex specialis._ Takšno stališče je zavzelo že VDSS v sodbi Psp 262/2020 z dne 22. 12. 2020. Skladno z drugim odstavkom 10. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja, ko je vlagatelj otrok poleg njega upoštevajo starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo in oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v upravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti (1. točka) ter bratje in sestre oziroma pastorki, ki so jih te osebe dolžne preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja (2. točka). ZUPJS določa v 3. točki prvega odstavka 11. člena izjemo, da se zakonec ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja družine, za kar v tem primeru ne gre. Ureditev ZUPJS je pomensko jasna, jezikovni okvir določila pa ne omogoča razlage, ki jo je zavzelo sodišče prve stopnje. Glede na specialne predpise za priznanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), za odločitev v predmetni zadevi ne more biti uporabljiva pravna ureditev DZ, ki se nanaša na dolžnost preživljanja tožnice s strani njene mačehe. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev vezalo zgolj na dolžnost preživljanja, kot jo določa DZ. Tak zaključek je materialnopravno napačen. Neutemeljeno je sklicevanje sodišča prve stopnje na sodbo VDSS opr. št. Psp 290/2013 z dne 17. 10. 2013. Iz te odločitve VDSS je razvidno ravno nasprotno stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje. Določitev oseb, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, ne more temeljiti zgolj na dolžnosti preživljanja po predpisih, ki urejajo družinska razmerja. V citirani zadevi je obstajala dolžnost preživljanja obeh staršev, pa VDSS ni odločilo, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja upoštevata oba. Odločilo je, da se upošteva tisti od staršev, za katerega tako izhaja iz specialnih določb v spornem obdobju veljavnega ZUPJS. Če bi bilo omenjeno stališče sodišča prve stopnje pravilno, bi v zgoraj citirani zadevi VDSS odločilo, da se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevata oba starša, saj je pri obeh še vedno obstajala dolžnost preživljanja. Iz določb ZUPJS, kot specialnega predpisa ne izhaja, da se žene tožničinega očeta ne bi upoštevalo pri ugotavljanju materialnega položaja. Sklicevanje na določbe DZ glede dolžnosti preživljanja je za predmetni spor irelevantno. Na podlagi določb ZUPJS je potrebno tudi ženo tožničinega očeta upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja. Posledično je nepravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa ob dovolj popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo.

5. V obravnavani pritožbi ostaja sporno, ali se pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice pri priznanju pravice do štipendije upošteva tudi žena tožničinega očeta (tožničina mačeha).

6. Zaradi javnega interesa je področje pravic iz javnih sredstev1 podvrženo drugačnim načelom kot področje civilnega urejanja, ki ga prežema v osnovi dispozitivno urejanje razmerij. Določilo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS), v 9. členu pri določitvi oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja ne napotuje na Družinski zakonik (Ur. l. RS, št. 15/2017 s spremembami, v nadaljevanju DZ), temveč sam določa katere so tiste osebe, ki se upoštevajo.

7. Utemeljena je trditev pritožnice, da sklicevanje na določbe DZ glede dolžnosti preživljanja za ta socialni spor niso relevantna. Napačno je razlogovanje sodišča, ki je svojo odločitev utemeljilo z obveznostjo preživljanja, določeno med starši in otroki v 383. členu DZ.2 Sodišče se je ob tem neutemeljeno oprlo na subsidiarno dolžnost preživljanja mačehe oziroma očima ter dolžnost preživljanja pogojuje z življenjsko skupnostjo mačehe, očima in pastorka in ugotavlja, da gre za kogentno pravo. Določilo prvega odstavka 187. člena DZ sicer določa, da mora zakonec ali zunajzakonski partner preživljati otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki živi z njima, razen če je otroka sposoben preživljati ta ali drugi od staršev. Pritožbeno sodišče ne more slediti razlogovanju sodišča v 7. in 8. točki obrazložitve sodbe, da upoštevajoč določilo 187. člena DZ3 in dejstva, da je bila tožnica ob vložitvi vloge za pridobitev državne štipendije dne 25. 10. 2021 že polnoletna, kar upoštevajoč zgoraj citirana določila DZ, pomeni, da za ženo tožničinega očeta ne obstoji dolžnost preživljanja tožnice, zaradi česar upravni organ pri ugotavljanju materialnega položaja vlagateljice po 10. členu ZUPJS ne bi smel upoštevati B. B. Iz 12. točke obrazložitve sodbe razviden nosilni razlog sodišča, da je neobstoj zakonske dolžnosti preživljanja tožnice s strani žene tožničinega očeta ključen pri priznanju pravice do državne štipendije v tem sporu, je materialnopravno zmoten. V tem socialnem sporu ni bistvena zakonska dolžnost preživljanja tožnice (pastorke) s strani žene tožničinega očeta v smislu določb DZ, temveč je ključno, da tožnica uveljavlja državno štipendijo _iz javnih sredstev._ Izražen javni interes, ki prežema tovrstno področje je razlog, da je potrebno upoštevati določila ZUPJS oziroma režim, ki ga za to področje določa ZUPJS.4 ZUPJS je v razmerju do DZ _lex specialis,_ saj določa način uveljavitve pravic iz javnih sredstev.5

8. Nosilna trditev sodišča6 je v nasprotju z določilom drugega odstavka 10. člena ZUPJS. Pravilno je razlogovanje toženke, da določba drugega odstavka 10. člena ZUPJS jasno določa kateri družinski člani se v primeru, da je vlagatelj otrok upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri uveljavitvi pravic iz javnih sredstev.7 Določilo 2. točke drugega odstavka 10. člena ZUPJS se navezuje na "preživljanje po zakonu, ki ureja družinska razmerja" le v razmerju, ko je vlagatelj otrok in pastorek v razmerju do bratov in sester oziroma pastorkov, ki so jih osebe iz 1. točke drugega odstavka 10. člena ZUPJS dolžne preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.8 Določitev žene tožničinega očeta (mačehe) kot osebo, ki jo je potrebno upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja vlagateljice, na katero se nanaša določilo 1. točke drugega odstavka 10. člena ZUPJS, ne opredeljuje dolžnosti preživljanja kot to določajo predpisi, ki urejajo družinska razmerja.9

9. Tolmačenje toženke je skladno z namenom ZUPJS, ki zasleduje cilj pravičnega dodeljevanja pravic iz javnih sredstev in manjše možnosti zlorab, saj se breme preživljanja otroka ne sme prevaliti iz staršev na državo, kadar to ni potrebno. V določenih segmentih je ZUPJS seveda vezan tudi na dolžnost preživljanja kot ga določa predpis, ki ureja družinska razmerja, pa vendar so ravno zaradi posebnega namena v ZUPJS določeni odmiki oziroma specialna določila glede tega.

10. Zaradi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo in na podlagi 5. alineje prvega odstavka 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, posledično zaradi česar tožnica skladno z določili 154. člena ZPP tudi ni upravičena do povračila stroškov postopka na prvi stopnji.

1 Postopek in pogoji. 2 Ki predpisuje obveznost preživljanja do otrokove polnoletnosti, v kolikor je otrok vpisan v višješolski študijski program in v kolikor se otrok po polnoletnosti redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnosti, vendar je obveznost preživljanja omejena do otrokovega dopolnjenega 26 leta starosti. 3 Ki po razlagi sodišča predstavlja specialno zakonsko določbo napram določbi 183. člena DZ, saj določa s strani mačehe (oziroma očima) le obvezno preživljanje mladoletnih otrok (pastorka). 4 Status vlagatelja postopka uveljavljanja državne štipendije, način ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobje prejemanja in izplačila državne štipendije s spremembo okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom centra za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov v skladu s 16. členom Zakona o štipendiranju. 5 Razen, če je izrecno določena ureditev po predpisih, ki urejajo družinska razmerja. 6 Da, ker tožničina mačeha po DZ ni dolžna preživljati tožnice kot svoje pastorke, je toženka ne bi smela upoštevati pri ugotavljati materialnega položaja vlagateljice. 7 Izjema, da se zakonec ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja družine je določena v 3. točki prvega odstavka 11. člena ZUPJS (ob kumulativni izpolnjenosti pogojev;da oseba v življenjski skupnosti ni več dejansko povezana z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze, ki v tem sporu evidentno niso podani. Celo nasprotno. Tožnica celo navaja argumente, ki izkazujejo veljavnost zakonske zveze. 8 V tem primeru je osrednje vprašanje upoštevanje bratov in sester oziroma pastorkov, ki so jih osebe (starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo ter oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti) dolžni preživljati. 9 Pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja upravni organ ugotavlja le, ali gre za starša oziroma enega izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo ter oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonsko ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačen z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti. ZUPJS ne določa nobene izjeme oziroma zaveze upravnega organa, da mora v vsakem primeru posebej ugotavljati, ali obstoji med osebami opredeljenimi v 1. točki drugega odstavka 10. člena tudi za dolžnost preživljanja po zakonu, ki ureja družinska razmerja. "Dolžnost preživljanja" je navedena le pri osebah opredeljenih v 2. točki drugega odstavka citiranega člena (kadar gre za brate in sestre oziroma pastorke, ki so jih osebe opredeljene v 1. točki drugega odstavka 10. člena ZUPJS dolžni preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja). V tem sporu ne gre za tak primer.