Jedro

Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. marca 2023 znaša 465,34 EUR,1 zato povprečni mesečni dohodek na člana družine za izpolnitev pogojev za taksno oprostitev ne sme presegati zneska 930,68 EUR.

Drži sicer pritožbeno stališče, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi predlog za obročno plačilo sodnih taks, čeprav stranka obročnega plačila izrecno ne uveljavlja. O manj kot stranka zahteva, je namreč mogoče odločati tudi brez izrecnega strankinega predloga.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks z dne 11. 7. 2023.

2.Sklep dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija, v uvodu uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma da mu omogoči obročno plačilo sodne takse.

Navaja, da njegovi dohodki res presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 930,68 EUR, vendar pa je dolžnik podal predlog za taksno oprostitev v celotnem postopku in ne le za ugovor. Sodišče ni presojalo, ali so podani pogoji za plačilo sodne takse na obroke, saj je predlog za obročno plačilo sodne takse del predloga za oprostitev plačila sodne takse. Opozarja, da ne moreta teči rok za plačilo sodne takse in za ugovor zoper plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je sodišče odločilo o predlogu za taksno oprostitev, ker še ni pravnomočen. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je določeno, da sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila z njihovim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njeni družinski člani. Izpolnjen mora torej biti pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki se ugotavlja s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. marca 2023 znaša 465,34 EUR, zato povprečni mesečni dohodek na člana družine za izpolnitev pogojev za taksno oprostitev ne sme presegati zneska 930,68 EUR, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu poleg opisanega materialnega izhodišča tudi pravilno pojasnilo.

5.Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso izpodbijane, dolžnik prejema povprečne mesečne dohodke v višini 1. 181,46 EUR, kar je torej več kot znaša zgoraj naveden dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik že glede na prejete dohodke ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.

6.Drži sicer pritožbeno stališče, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi predlog za obročno plačilo sodnih taks, čeprav stranka obročnega plačila izrecno ne uveljavlja. O manj kot stranka zahteva, je namreč mogoče odločati tudi brez izrecnega strankinega predloga. Ne drži pa, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni presojalo, ali so bili v konkretnem primeru podani pogoji za obročno plačilo sodne takse. Po drugem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da s plačilom relativno nizkega zneska sodne takse, ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik ali njegovi družinski člani, s čimer je obrazložilo neutemeljenost predloga tudi v delu, ki se nanaša na obročno plačilo sodne takse. Sodišče druge stopnje s temi razlogi v celoti soglaša, saj bo dolžnikov dohodek tudi po plačilu sodne takse v celotnem zahtevanem znesku še vedno presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

7.Ob pritožbenih navedbah, da je podal predlog za taksno oprostitev v celotnem postopku in ne le za ugovor zoper sklep o izvršbi, sodišče druge stopnje dodaja, da lahko dolžnik za v nadaljevanju postopka morebiti še nastale taksne obveznosti ponovno predlaga oprostitev plačila sodnih taks, s tem da mora v takšnem ponovnem predlogu izkazati, da je prišlo do spremembe okoliščin, ki so bile pomembne za odločitev o prvotnem predlogu.

8.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niti niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), zato je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Ker sodišče druge stopnje dolžnikovi pritožbi ni ugodilo, pričneta (ne glede na obrazložitev sodišča prve stopnje v zadnjem odstavku izpodbijanega sklepa) rok za za plačilo sodne takse in rok za ugovor, določena v plačilnem nalogu z dne 7. 4. 2023, teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa dolžniku.

10.Dolžnik ob neuspehu s pritožbo sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj mu upnik pritožbenih stroškov ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------

1Prim. tudi Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 25/2023).

2Takšno je tudi stališče sodne prakse, prim. npr. sklep VSL I Cpg 2/2016 z dne 20. 1. 2016, VSL I Cp 461/2016 z dne 26. 2. 2016 in druge.

3Ta je bila s plačilnim nalogom z dne 4. 7. 2023 odmerjena v višini 44,00 EUR.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.