Jedro

Zaključiti je, da je pogoj za aktivno legitimacijo v kolektivnem delovnem sporu po določbah drugega odstavka 46. člena ZDSS upravičen skupinski interes, pri čemer lahko gre za tak interes samo, če zainteresirani nastopajo skupaj.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog predlagateljev, da se ugotovi, da je nasprotna udeleženka kršila določbo 106. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in 9. člen Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade RS in v upravnih organih s tem, da je v sistemizaciji delovnih mest z dne 6.10.1999 delovno mesto referent za zaščito in reševenje v organizacijski enoti Uprava za obrambo Ljubljana in izpostavi Ljubljana, vrednotila le s 15 % namesto 35 %, da je nasprotna udeleženka dolžna akt o sistemizaciji delovnih mest uskladiti z zakonom in uredbo in da je dolžna zaposlenim izdati nove odločbe o razporeditvi z veljavnostjo od 6.10.1999 z vsemi pravicami.

Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, sta predlagatelja F. R. in N. Š. vložila revizijo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala sta, da je izpodbijani akt izvedbeni predpis 21. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in da je z njegovo nezakonitostjo kršena kolektivna pogodba. Akt o sistemizaciji je interni akt z naravo vseh drugih aktov o sistemizaciji, zato je nesprejemljivo stališče sodišča, da se nezakonitost aktov Ministrstva za obrambo (MO) ugotavlja samo v individualnih delovnih sporih. Tako stališče namreč postavlja delavce MO v neenak položaj z drugimi delavci. Zato sta predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 6. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98) so kolektivni delovni spori med drugim spori med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami o obstoju ali neobstoju kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju in spori o medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom.

Po določbi prvega odstavka 46. člena ZDSS lahko začnejo postopek (kolektivni delovni spor) organizacije delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci, ki so podpisniki kolektivne pogodbe, lahko pa se tudi udeležijo postopka, ki so ga začeli drugi. Drugi odstavek istega člena pa določa, da uvedbo postopka lahko predlagajo, tudi organizacije delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci ter skupine delavcev, ki niso zajete v prejšnjem odstavku, pa zanje velja kolektivna pogodba če izkažejo, da upravičeno uveljavljajo skupinski interes.

Na podlagi citiranih določil je zakjučiti, da je pogoj za aktivno legitimacijo v kolektivnem delovnem sporu po določbah drugega odstavka 46. člena ZDSS upravičen skupinski interes, pri čemer lahko gre za tak interes samo, če zainteresirani nastopajo skupaj. Pravno je situacija še najbolj podobna nujnemu sosporništvu, kar bi pomenilo, da morajo v sporu ves čas nastopati vsi, ki so začeli spor. Vendar po mnenju revizijskega sodišča pravil o nujnem sosporništvu pri ugotavljanju upravičenega skupinskega interesa v kolektivnem delovnem sporu ni mogoče v celoti uporabiti.

Pri izkazovanju upravičenega skupnega interesa na primer v sporih, kjer gre za izredno veliko število delavcev, bi bilo možno izkazovati skupinski interes oziroma bi ta upravičen skupinski interes lahko ostal tudi, če pri vložitvi pravnih sredstev ne bi več sodelovali vsi, ki so bili predlagatelji kolektivnega delovnega spora, njihovo število pa bi kljub temu ostalo tako veliko, da bi bilo možno ugotavljati, da še vedno upravičeno uveljavljajo skupinski interes. To pomeni, da bi sodišče moralo v vsakem primeru in ob upoštevanju vseh okoliščin posebej ugotavljati, če še vedno obstaja upravičen skupinski interes.

V spornem primeru sta od petih prvotnih predlagatejev kolektivnega delovnega spora revizijo izrecno vložila samo dva predlagatelja, kar po mnenju revizijskega sodišča ne more več pomeniti, da uveljavljata upravičen skupinski interes, zato je ugotoviti, da v sporu ne nastopa več aktivno legitimirana stranka. To pa pomeni, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice (drugi odstavek 374. člena ZPP), zato bi jo na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP moralo kot nedovoljeno zavreči že sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče, ko je ugotovilo, da revizja ni dovoljena, revizijo kot nedovoljeno (377. člen ZPP) zavrglo.