Up-382/03 - 9

23. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 7. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 59/2002 z dne 11. 3. 2003 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1336/2000 z dne 13. 12. 2001 in sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka na Ptuju, št. Pd 156/98 z dne 20. 4. 2000 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavni pritožnik je zoper dokončni sklep o razporeditvi na drugo delovno mesto vložil tožbo in zahteval razveljavitev sklepa ter poplačilo razlike v plači. Njegovemu zahtevku je sodišče prve stopnje delno ugodilo, kolikor je spremenilo datum razporeditve, v preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo ustavnega pritožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo.

2.V ustavni pritožbi pritožnik delodajalcu očita maščevalno ravnanje in špekulativno reorganizacijo delovnih mest, sodišču pa, da je nekritično sledilo stališčem delodajalca. Nadalje pritožnik obširno navaja dejanske okoliščine, ki naj bi bile po njegovem mnenju ovira za izpodbijano razporeditev. Navaja, da je zaradi razporeditve utrpel veliko materialno škodo, da ima kljub upokojitvi interes dobiti prikrajšanje pri plači in da je imel veliko odvetniških stroškov. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev svobode dela (49. člen Ustave), ki naj bi bila v tem, da ni bil zavarovan pred nezakonitimi razporeditvami, kršitev varstva dela (66. člen Ustave), ker naj mu sodišče ne bi nudilo nobenega sodnega varstva dela, kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), ker naj bi po njegovem mnenju sodišče odločalo pristransko in zavestno kršilo materialno pravo ter nudilo pravno varstvo le delodajalcu, ter kršitev enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ker naj bi bila sodna praksa v podobnih primerih drugačna.

B.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi v glavnem ponavlja navedbe, ki jih je brez uspeha uveljavljal že v sodnem postopku, in skuša uveljaviti svoje videnje dejanskega stanja in razumevanje materialnega prava, s katerim v postopku pred delovnim sodiščem ni uspel. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Kršitev 49. in 66. člena Ustave pritožnik utemeljuje z zatrjevanjem, da ni bil zavarovan pred očitno nezakonitimi razporeditvami in da mu sodišče v tej zvezi ni nudilo nobenega sodnega varstva dela, temveč je sodno varstvo nudilo delodajalcu oziroma njegovemu nezakonitemu ravnanju. Z navedeno splošno trditvijo pritožnik ne more utemeljiti kršitve pravice do svobode dela in varstva dela.

5.Pritožnik prav tako le pavšalno zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave in v tej zvezi očita sodišču, da je odločalo pristransko, da ni upoštevalo pravnega sredstva pritožnika, da je zavestno kršilo materialno pravo in nudilo pravno varstvo delodajalcu. Navedenih pavšalnih očitkov pritožnik z ničemer ne obrazloži in ne izkaže. Zgolj to, da se s stališči sodišč ne strinja in da odločitev sodišča ni v njegovo korist, pa za ugotovitev, da mu je bila kršena navedena ustavna pravica, ne zadošča.

6.Z vidika kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi lahko bilo relevantno zatrjevanje pritožnika, da je sodna praksa v podobnih primerih drugačna. Vendar bi moral pritožnik ta očitek obrazložiti in izkazati. Zgolj s pavšalnim in neobrazloženim zatrjevanjem pritožnik ne more utemeljiti kršitve navedene pravice.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS, ki se na podlagi 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo, nosi vsak udeleženec v postopku pred Ustavnim sodiščem svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Zato je Ustavno sodišče glede stroškov odločilo tako, kot izhaja iz druge točke izreka tega sklepa.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan