Jedro

Tožnik zoper sklep Bpp 28/2011-4 ni vložil tožbe v upravnem sporu, zato je tožena stranka pravilno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev posebne pravne pomoči v zvezi z ustavno pritožbo zoper citirani sklep.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo navedeno v uvodu sodbe je Upravno sodišče RS zavrnilo prošnjo A.A. (tožnika) za dodelitev posebne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, opr. št. Bpp 28/2011-4 z dne 21.3.2011. Iz obrazložitve izhaja, da je organ pristojen za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo vloženo dne 10.5.2011 in dopolnjeno dne 30.6.2011 obravnaval kot prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev ustavne pritožbe zoper navedeni sklep Upravnega sodišča. Na podlagi podatkov zbranih v zadevi in ob upoštevanju določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in naslednji – ZBPP), s katerimi je urejeno ugotavljanje finančnega položaja prosilca, organ za BPP ugotavlja, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, saj njegov mesečni dohodek ne presega 2-kratnika zneska minimalnega dohodka, to je 459,04 EUR. Na podlagi dejstva, da je predmet obravnavane tožnikove prošnje sklep opr. št. Bpp 28/2011-4, o zavrženju vloge, zoper katerega je dopustno vložiti tožbo v upravnem sporu, tožena stranka ugotavlja, da je tožniku zagotovljeno sodno varstvo, ki ga mora, po določbi 51. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in naslednji – ZUstS), izkoristiti preden lahko vloži ustavno pritožbo na Ustavno sodišče RS. Na podlagi navedenega organ za BPP zaključuje, da je tožnikova prošnja za BPP za sestavo ustavne pritožbe zoper sklep Bpp 28/2011-4 pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev v upravnem sporu, preuranjena. Ker zadeva v kateri zahteva tožnik dodelitev BPP ne izpolnjuje pogojev, ki so za ustavno pritožbo določeni v ZUstS, jo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila v skladu z določbo 5. odstavka 24. člena v zvezi z 2. odstavkom 37. člena ZBPP.

Sodišče je tožnikov vlogo označeno kot „pritožba zoper odločbo št. Bpp 270/2011-5 z dne 11.7.2011“ obravnavalo kot tožbo. V njej tožnik po navajanju okoliščin, ki se nanašajo na neplačane RTV prispevke in na kršitve njegovih ustavnih pravic, sodišču smiselno predlaga naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč za ustavno pritožbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Ustavna pritožba se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (1. odstavek 51. člena ZUstS). Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (2. odstavek 51. člena ZUstS). Po določbi 5. odstavka 24. člena ZBPP se brez ugotavljanja pogojev določenih v 1., 2. in 3. odstavku istega člena, v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču RS, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin in če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo, prosilcu dodeli posebna pravna pomoč.

Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnik kot prosilec posebne pravne pomoč v zvezi z ustavno pritožbo zoper sklep Bpp 28/2011-4 ni vložil tožbe v upravnem sporu. Tožba v upravnem sporu pa je po določbi 4. odstavka 34. člena ZBPP redno pravno sredstvo zoper sklepe pristojnega organa za BPP.

Ker tožnik z navedbami v tožbi tega dejstva ne izpodbija, so za odločanje v tem upravnem sporu pravno nepomembna dejstva in okoliščine, s katerimi tožnik zatrjuje kršitve pravic in temeljnih svoboščin, ki bi po določbi 5. odstavka 24. člena ZBPP lahko predstavljale le enega od pogojev za dodelitev posebne pravne pomoči. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke, ki je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za zavrnitev tožnikove prošnje za posebno pravno pomoč, glede na vse navedeno, pravilna in zakonita. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1).