Jedro

Zakonski rok za uveljavljanje pravic, katerih procesni pogoj pravnomočnosti mora biti izpolnjen, ne more začeti teči pred vročitvijo pravnomočne odločbe stranki oziroma preden se stranka ne seznani s pravnomočnostjo odločbe.

Nastop pravnomočnosti sklepa o končanju postopka je le ena od procesnih predpostavk za vložitev zahtevka po 19. členu ZVPSBNO, vendar pa hkrati ne predstavlja tudi začetka teka devetmesečnega roka po prvem odstavku 19. člena ZVPSBNO.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo zaradi plačila odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter sklenilo, da je tožeča stranka dolžna v 15 dneh toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.581,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da procesna predpostavka iz 19. člena ZVPSBNO ni izpolnjena, ker do meritornega obravnavanja zahtevka za pravično zadoščenje, zaradi prepozno vložene zahteve pred Državnim odvetništvom, ni prišlo.

2. Zoper sklep se pritožujejo tožniki zaradi napačne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodno odločbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženki pa naloži v plačilo stroške postopka. Tožniki se strinjajo, da je predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora pred Državnim odvetništvom iz 19. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja1 procesna predpostavka za dopustnost tožbe za povrnitev škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, na podlagi 20. člena ZVPSBNO. Tožniki tudi ne nasprotujejo dejstvu, da je sklep stečajnega sodišča o končanju sodnega postopka St 0000/2008 z dne 17. 12. 2018 oziroma z dne 19. 12. 2018 (popravni sklep) postal pravnomočen 4. 1. 2019. Ne strinjajo pa se s stališčem sodišča prve stopnje, da devetmesečni rok za vložitev predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu zaradi sporazuma o vrsti oziroma višini pravičnega zadoščenja začne teči (že) z dnem nastopa pravnomočnosti odločbe sodišča, s katero se sodni postopek zaključi. ZVPSBNO namreč zelo jasno in nedvoumno določa, da zakonski rok za vložitev predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu začne teči (šele) od dneva vročitve pravnomočne odločbe sodišča stranki (prvi odstavek 19. člena ZVPSBNO). Pred vročitvijo pravnomočne odločbe stranki oziroma preden se stranka s pravnomočnostjo odločbe seznani, zakonski rok za uveljavljanje pravic, katerih procesni pogoj pravnomočnosti mora biti izpolnjen, ne začne teči. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožniki kot stečajni upniki v zadevi St 0000/2008 vlagajo tožbo zoper toženo stranko na podlagi 20. člena ZVPSBNO, ker je bil stečajni postopek pravnomočno zaključen šele po dobrih 22 letih.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so tožniki dne 15. 10. 2019 na Državno odvetništvo vložili zahtevek za pravično zadoščenje. Državno odvetništvo zahtevka vsebinsko ni obravnavalo, ker ga je kot prepoznega zavrglo. Med pravdnima strankama ni sporno, da je postopek pri Državnem odvetništvu iz 19. člena ZVPSBNO obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora in s tem procesna predpostavka za dopustnost tožbe iz 20. člena ZVPSBNO za povrnitev škode.

6. Na podlagi prvega odstavka 19. člena ZVPSBNO mora stranka predlog za poravnavo pri Državnem odvetništvu vložiti v devetih mesecih od dneva vročitve pravnomočne odločbe sodišča, oziroma če je bilo v njeni zadevi iz 2. člena tega zakona vloženo izredno pravno sredstvo, o katerem odloča Vrhovno sodišče RS, od dneva vročitve odločbe Vrhovnega sodišča RS, s katero se postopek konča. 7. Ni sporno, da je sklep o končanju postopka St 0000/2008 z dne 18. 12. 2018 postal pravnomočen dne 4. 1. 2019. Med pravdnima strankama pa je sporno, kdaj je začel teči devetmesečni rok za vložitev predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu zaradi sporazuma o vrsti oziroma višini pravičnega zadoščenja. Tožniki menijo, da je navedeni rok začel teči, ko so se seznanili z dejstvom, da je sklep sodišča o končanju stečajnega postopka dejansko postal pravnomočen, medtem ko po stališču sodišča prve stopnje navedeni rok začne teči z dnem formalne pravnomočnosti sklepa o končanju postopka.

8. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim stališčem, da zakonski rok za uveljavljanje pravic, katerih procesni pogoj pravnomočnosti mora biti izpolnjen, ne more začeti teči pred vročitvijo pravnomočne odločbe stranki oziroma preden se stranka s pravnomočnostjo odločbe ne seznani.

9. Sodna odločba šele s pravnomočnostjo pridobi pravno moč, s katero zavezuje vse, na katere se nanaša, hkrati pa preprečuje ponovno odločanje o isti stvari (31. člen in 158. člen Ustave RS). Nastop pravnomočnosti sklepa o končanju postopka je zato le ena od procesnih predpostavk za vložitev zahtevka po 19. členu ZVPSBNO, vendar pa hkrati ne predstavlja tudi začetka teka devetmesečnega roka po prvem odstavku 19. člena ZVPSBNO.

10. Tožniki so se res seznanili z dejstvom, da je bil stečajni postopek končan, vendar pa so bili o tem, kdaj časovno je nastopila pravnomočnost sklepa, ki v svoji nespremenljivosti že veže sodišče in stranke, lahko seznanjeni šele z objavo na portalu AJPES (122. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju2). Navedena zakonska ureditev objave o dejstvu pravnomočnosti o končanju stečajnega postopka na portalu AJPES je pomembna z vidika pravne varnosti in načela enakosti. Strankam vseh sodnih postopkov mora biti namreč zagotovljen enak, torej devetmesečni rok za vložitev zahtevkov za pravično zadoščenje oziroma morajo imeti vse stranke enake možnosti za sestavo in vložitev predloga za uveljavljanje pravic po ZVPSBNO.

11. V konkretnem primeru torej ni relevantno, kdaj je sklep o končanju sodnega postopka St 0000/2008 postal pravnomočen, pač pa kdaj so bile stranke s pravnomočnostjo sodne odločbe seznanjene. Z dejstvom pravnomočnosti odločbe so bili tožniki seznanjeni šele z objavo dejstva o pravnomočno končanem postopku na portalu AJPES3. Dejstvo, da je sklep o končanju postopka postal pravnomočen, je bilo objavljeno na portalu AJPES dne 16. 1. 2019. Stranke so se z njim glede na določbo četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP seznanile v 8 dneh po tej objavi4, torej je začel prekluzivni devetmesečni rok za vložitev predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu teči 25. 1. 2019 ter se je iztekel dne 25. 10. 2019, kar pomeni, da je bil predlog tožnikov za poravnavo pri Državnem odvetništvu, ki je bil nesporno vložen dne 15. 10. 2019, vložen pravočasno.

12. Zaradi zmotne presoje o neobstoju navedene procesne predpostavke za obravnavanje tožbe je podana bistvena kršitev določb postopka, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnikov ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 V nadaljevanju ZVPSBNO 2 V nadaljevanju ZFPPIPP 3 Drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP določa, da se v postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji vroči. 4 V skladu s četrtim odstavkom 122. člena ZFPPIPP velja, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino te sodne odločbe s potekom 8 dni po objavi tega pravdnega dejanja.