Jedro

Tožbeni zahtevek določene vsebine za imisijsko varstvo je utemeljen le v primeru, če je le tako mogoče odstraniti imisijo. Tožeča stranka mora v drugih primerih tožbeni zahtevek oblikovati tako, da tožencu omogoči izbiro med več ustreznimi ukrepi za preprečitev (prekomerne) imisije oziroma da sodišču omogoči izbiro ukrepa, ki je sorazmeren imisiji (posegu).

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1.Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) je bila ob vložitvi tožbe lastnica parcele št. 233/1, k. o. ..., ki v naravi predstavlja kmetijsko in gozdno zemljišče v skupni izmeri 28707 m2, tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) pa lastnica parcele št. 249, k. o. ... v skupni izmeri 1000 m2, po kateri v naravi, po zahodnem delu parcele v smeri JV-SZ, poteka kolovozna pot. Pravdni stranki sta tekom postopka na prvi stopnji sklenili mediacijski sporazum, ki je bil zajet v sodno poravnavo Okrajnega sodišča v Sevnici, opr. št. P 6/2022, z dne 19. 5. 2023 in s katerim sta se dogovorili za zamenjavo dela zemljišč tako, da je tožnik dobil na pridobljenem zemljišču tudi pot, kolikor pa ta poteka še po parceli toženca, je bila v korist tožnika ustanovljena pravica hoje in vožnje. Toženec je pridobil tisti del tožnikovega zemljišča, kjer je že navozil material in zemljino, pri tem pa se je tožniku obvezal, da bo z dela zemljišča, ki ga je po zamenjavi dobil tožnik, odstranil žičnato ograjo, stebre in dve sadni drevesi ter da ga ne bo oviral pri hoji in vožnji. Mediacijski sporazum pa ne zajema rešitve glede vznemirjanja lastninske pravice. Tožnik je namreč od toženca sprva zahteval, da z dela parc. št. 233/1, k. o. ..., odstrani nasut material in zemljino, vključno z navoženim materialom na poti, na parceli pa vzpostavi prejšnje stanje, kasneje pa je tožbeni zahtevek spremenil tako, da sedaj zahteva od toženca, da na navoženo do struge potoka nasuje kakovostno zemljo globine 30 cm ter po strugi potoka od kolovozne poti navzdol namesti kanalete. Del parc. št. 233/1, k. o. ..., je namreč zaradi nevarnosti plazenja nasutega materiala neuporaben.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem je tožena stranka A. A., stan. X., dolžna opustiti vsako poseganje v lastninsko pravico tožeče stranke B. B., stan. Y., na parc. št. 233/1, k. o. ..., in je dolžna na predelu potoka, ki teče po jugovzhodnem delu parcele tožnika št. 233/1, k. o. ..., postaviti kanalete, in sicer od kolovozne poti na parceli 233/1, k. o. ... dalje proti vzhodu, po strugi potoka, v dolžini cca 56 metrov, do parcele št. 233/2, k. o. ..., ter na jugovzhodni del parcele 233/1, k.o. ..., od meje te parcele s parcelo 249, k. o. ..., in sicer od točk 7391 dalje do točke 22889 do točke 7390 do točke 22890 do točke 7315, označenih na skici "Obrazec P-1”, ki je priloga sodne poravnave Okrajnega sodišča v Sevnici, opr. št. P 6/2022, z dne 19. 5. 2023, proti severu, do struge potoka, navoziti in splanirati kakovostno zemljo, globine 30 cm, vse v roku 15 dni1 pod izvršbo (I. točka izreka); tožniku je naložilo še, da tožencu v 15 dneh plača pravdne stroške v višini 1.285,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

Pritožbeni postopek

3.Zoper I. in II. točko izreka sodbe Okrajnega sodišča v Sevnici P 10/2024 z dne 7. 2. 2025 se pritožuje tožnik. Navaja, da iz izpodbijane sodbe izhaja, da naj z izpovedbami prič ne bi bilo potrjeno, da bi bile med gradbenim materialom in zemljo tudi karoserije odsluženih vozil, da toženčevo ravnanje v razmerju do pravnih prednikov parc. št. 233/1, k. o. ..., ni bilo protipravno in da naj bi tožnik od nasutja imel korist. Sodišče prve stopnje je torej napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem geološke stroke, ki bi ocenil nevarnost oziroma možnost drsenja ter laično in arbitrarno ocenilo, da vodotok ni zasut, saj se voda prosto razliva po površini nasutega materiala, in sicer že skoraj 25 let, v vseh teh letih pa ni nihče od zaslišanih videl ali slišal, da bi kje drsela zemlja, zaradi česar je nevarnost zdrsa zgolj hipotetična. Sodišče prve stopnje je s takim ravnanjem tožniku odvzelo pravico do izjave, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Šele z angažiranjem izvedenca geološke stroke bi se lahko potrdilo, da je sestava nasutja takšna, kot trdi tožnik in da obstaja nevarnost plazenja. Nadalje je sodišče prve stopnje navedlo, da iz razloga tožnikovega ugodja ne more biti utemeljena zahteva po postavitvi kanalet, po katerih bi tekel potok. Pritožba navedeno odločitev sodišča prve stopnje graja in navaja, da ne gre za tožnikovo ugodje, temveč za škodno nevarnost, da bo hudourniški potok odrinil zemljino in nasut material v dolino, pri čemer lahko nastane ogromna škoda. Tožnik ne zahteva nerazumnega posega, ampak minimalen varnostni ukrep. Pritožbi prilaga tudi fotografije, ki jih je posnel po tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog z angažiranjem izvedenca geološke stroke in iz katerih je razvidno, da so trditve tožnika o vsebini navoženega materiala resnične.

4.Toženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga za angažiranje izvedenca geološke stroke tožniku odvzelo pravico do izjave. Pravica stranke, da v dokaznem postopku sodeluje, predlaga dokaze in se o dokaznih predlogih nasprotne stranke izreče, je eden izmed elementov ustavne pravice stranke do izjave (22. člen Ustave Republike Slovenije). Iz te ustavne pravice za sodišče prve stopnje izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno pomembna, izvede. Sodišče prve stopnje predlaganih dokazov ni dolžno izvesti, če ima za to sprejemljive, ustavno dopustne razloge. V primeru, ko sodišče prve stopnje dokazni predlog stranke zavrne, mora to tudi ustrezno obrazložiti.2 V obravnavani zadevi se je postavilo vprašanje o možnosti oziroma nevarnosti drsenja zemljine glede na zasuti vodotok, kar je po mnenju višjega sodišča strokovno vprašanje, ki terja strokovno znanje s področja geološke stroke, s katerim sodišče prve stopnje ne razpolaga (243. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

7.Višje sodišče ugotavlja, da je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da je nevarnost zdrsa zgolj hipotetična oziroma tolikšna kot povsod drugje, kjer se odlaga, prav tako pa razlogi za zavrnitev dokaznega predloga za angažiranje izvedenca geološke stroke, navedeni v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ne sodijo v okvir prepričljivih, utemeljenih in ustavno sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga. Tožnik je dokazni predlog za angažiranje izvedenca geološke stroke, ki ga je podal na prvem naroku za glavno obravnavo dne 7. 5. 2024, ustrezno substanciral. Pojasnil je namreč, katero dejstvo naj bi se s tem dokazom ugotavljalo in zakaj naj bi bil ta dokaz pravno pomemben. Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca geološke stroke, katerega izvedba bi lahko vplivala na odločitev, je sodišče prve stopnje kršilo toženčevo pravico do izvedbe predlaganega dokaza in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zgolj na podlagi laičnih izpovedb prič in ogleda se sodišče prve stopnje ni moglo prepričati o tem, da nevarnosti zdrsa ni in da bi postavitev kanalet pomenila le zadostitev tožnikovemu ugodju. Zgolj izvedenec geološke stroke bi namreč lahko strokovno pojasnil, kakšen material in koliko ga je bilo odloženega na sporni del parc. št. 233/1, k. o. ..., po tem, ko toženec soglasja za odlaganje več ni imel, ter odgovoril na vprašanje obstoja nevarnosti plazenja zemljine in pri tem pojasnil, na kakšen način je morebitno nevarnost mogoče odvrniti oziroma sanirati.

8.Utemeljena je tudi pritožbena navedba, ki se nanaša na (ne)protipravnost ravnanj toženca v razmerju do tožnikovih prednikov. Ker se je sodišče prve stopnje osredotočalo predvsem na nevarnost plazenja spornega dela parc. št. 233/1, k. o., ni natančno ugotovilo, ali je toženec za odlaganje materiala na sporni del parc. št. 233/1, k. o. ... imel soglasje pravnih prednikov in tožnika, oziroma, v katerem obdobju je imel soglasje (in čigavo) ter v katerih obdobjih je material odlagal in v kakšnih količinah oziroma strukturi, kar vse predstavlja pravno relevantna dejstva v tej zadevi.

9.Višje sodišče opozarja še na ustaljeno stališče sodne prakse,3 po katerem je tožbeni zahtevek določene vsebine za imisijsko varstvo utemeljen le v primeru, če je le tako mogoče odstraniti imisijo. Tožeča stranka mora v drugih primerih tožbeni zahtevek oblikovati tako, da tožencu omogoči izbiro med več ustreznimi ukrepi za preprečitev (prekomerne) imisije oziroma da sodišču omogoči izbiro ukrepa, ki je sorazmeren imisiji (posegu). Glede na navedeno bo sodišče prve stopnje (morda) moralo opraviti ustrezno materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP) in tožnika po potrebi pozvati k ustrezni prilagoditvi tožbenega zahtevka (glede katerega se mora imeti nasprotna stranka nato možnost izjaviti; 22. člen Ustave Republike Slovenije).

10.Pritožbi priložene fotografije predstavljajo pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. čl. ZPP), ki ni dopustna. Toženec ni izkazal, da teh dokazov brez svoje krivde ni mogel predložiti do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

11.Višje sodišče je glede na zgoraj obrazloženo pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pri ugotovljeni kršitvi gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je takšne narave, da je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Sodišče prve stopnje se zaradi storjene kršitve namreč ni opredelilo do vseh pravno pomembnih tožnikovih trditev, ki zajemajo obsežen sklop dejanskih vprašanj, na katera mora kot prvo odgovoriti sodišče prve stopnje; v nasprotnem primeru bi bili stranki prikrajšani za dvostopenjsko sojenje. Poleg tega bi moralo višje sodišče, zaradi izenačitve spoznavnega položaja višjega sodišča s sodiščem prve stopnje, na pritožbeni obravnavi najprej izvesti vse na prvi stopnji izvedene dokaze (in ne le dokaza z izvedencem), s katerimi sta stranki dokazovali svoje trditve in ugovore (torej vpogledati listine, zaslišati priče in opraviti ogled). Ker je večino dokazov, s katerimi obe stranki dokazujeta svoje trditve, že izvedlo sodišče prve stopnje, bi takšno ravnanje (torej delna ponovna izvedba že izvedenih dokazov) nesorazmerno posegla tudi v pravico obeh strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Višje sodišče se je odločilo za razveljavitev tudi zato, ker bi se moralo (glede na izpostavljeno stališče glede tožbenega zahtevka, ki se nanaša na imisijsko varstvo), če bi želelo samo odpraviti kršitve, v večinski meri postaviti v vlogo sodišča prve stopnje. Tudi s tem bi nesorazmerno poseglo v pravico do pravnega sredstva oziroma ustavnopravno načelo instančnosti. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku odpravi zgoraj ugotovljeno postopkovno kršitev in se opredeli do izpostavljenih pravno relevantnih dejstev ter po potrebi opravi ustrezno materialno procesno vodstvo in nadaljnja dejanja v zvezi s tem.

12.Pritožbeno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP sklenilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Višje sodišče pripominja, da je petnajstdnevni rok, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, upoštevaje opravila, ki jih je naložilo, relativno kratek.

2Sklep VS RS II Ips 59/2019 z dne 7. 11. 2019 in sklep VSL II Cp 309/2023 z dne 12. 4. 2023.

3Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 451/2009 z dne 14. 04. 2011.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 165, 243, 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.