Jedro

Dolžnik po določilu čl. 55 ZIZ lahko ugovarja iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Ker pa je plačal le glavnico je sodišče na predlog upnika izvršbo ustavilo, nadaljevalo pa za neplačane pravdne stroške, z zakonskimi zamudnimi obrestmi in nadaljnje izvršilne stroške.

Izrek

Pritožba dolžnika se z a v r n e kot neutemljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Velenju 1. dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave zaostale preživnine v znesku 20.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih zapadlih obrokov, pravdnih stroškov v znesku 19.125,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17. 10. 1997 dalje ter izvršilnih stroškov v višini 10.638,00 SIT z rubežem plače, ki jo prejema dolžnik pri tretjem dolžniku O.š. A.A. v Velenju.

Zoper ta sklep je dolžnik vložil ugovor 2. 12. 1998 z navedbo, da je preživnino plačal v 4 obrokih (od decembra 1997 do marca 1998).

Upnica je po podanem ugovoru predlagala skrčitev izvršilnega postopka, ker je ugotovila, da je dolžnik res plačal znesek 20.808,00 SIT, to je razliko neporavnane preživnine za čas od 11. 7. 1997 do 1. 12. 1997. Glede na skrčitev za plačani znesek je sodišče izdalo sedaj izpodbijani sklep, s katerim je izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr. št. I 98/05089 z dne 20. 11. 1998 ustavilo za dne 19. 3. 1998 na račun glavnice obresti in stroškov plačanih 20.808,00 SIT.

Odločilo pa je, da se izvršba nadaljuje le še za izterjavo pravdnih stroškov v višini 19.125,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17. 10. 1997 do plačila in nadaljnje izvršilne stroške upnika v višini 10.638,00 SIT.

Dolžnik pa je zoper ta sklep vložil ugovor, ter navajal, da mu je nerazumljivo, da mora plačati tudi stroške postopka, ki ga je sprožila upnica in meni, da mora te stroške trpeti sama. Navaja pa tudi, da mu upnica kljub temu, da plačuje preživnino ne dovoli stikov z otrokom. Hči pa je sedaj že več kot eno leto polnoletna.

Upnica je v odgovoru na ugovor navajala, da dolžnik dosedaj ni zatrjeval, da bi ji poravnal pravdne stroške iz pravde opr. št. P 357/97 naslovnega sodišča, pa tudi ni predložil dokaza o plačilu teh stroškov v znesku 19.125,00 SIT.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik je vložil ugovor kot edino pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi, skladno s čl. 53 ZIZ. Ugovor je sodišče obravnavalo skladno s čl. 57 ZIZ in je upnica obrazloženo odgovorila na ugovor. Sodišče prve stopnje je skladno s čl. 58 ZIZ štelo, da je ugovor neutemeljen in ga je poslalo višjemu sodišču, da ga obravnava kot pritožbo. Po določilu čl. 55 ZIZ dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi ugovarja iz taksativno naštetih razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Dolžnik ni navedel nobenega od takih razlogov. Tudi pritožbeno ne nevaja, da bi upnici pravdne stroške poravnal, kakor tudi zakonitih zamudnih obresti in izvršilnih stroškov.

Glede na navedeno je bilo pritožbo dolžnika zavrniti skladno z določili čl. 380 točka 2 ZPP/77 v zvezi s čl. 498 ZPP/99 ter v zvezi s čl. 15 ZIZ.