Jedro

Ob nesporni ugotovitvi, da je bil tožnik obsojen za dve kaznivi dejanji iz 26. člena ZPLD-1, in sicer za kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo ter za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, so obstajali zakoniti razlogi za odvzem potne listine ter za prepoved uporabe osebne izkaznice, ki so določeni v 26. členu ZPLD-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločil, da se tožniku odvzame potna listina št. ..., dne ... 10. 2006 izdana na Upravni enoti Ljubljana (1. točka). V 2. točki je odločil, da se za prehod državne meje prepove uporaba osebne izkaznice št..., izdane na Upravni enoti Ljubljana, dne ... 7. 2008. V 3. točki je odločil, da je tožnik dolžan takoj izročiti potno listino in osebno izkaznico Upravni enoti Ljubljana, Sektorju za upravne notranje zadeve, Ljubljana. Odločil je tudi, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka) ter da v postopku priglašeni stroški stranke gredo v celoti v njeno breme.

Organ prve stopnje je odločal v ponovljenem postopku in ugotovil, da iz spisa kazenske evidence izhaja, da je bil tožnik pravnomočno obsojen za dve kaznivi dejanji iz 26. člena Zakona o potnih listinah (ZPLD-1, Uradni list RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo, 44/2008) in sicer za: kaznivo dejanje prepovedi prehoda čez državno mejo po členu 311/II in III Kazenskega zakonika (s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 359/2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. 1596/2006) in za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/I KZ (s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 145/96 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Kp 708/96). Svojo odločitev je oprl na določbo 26. člena ZPLD-1 ter na določbo 1. odstavka 8. člena Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk; Uradni list RS, št. 71/2008).

Zoper odločitev organa prve stopnje se je tožnik pritožil, pritožbo je tožena stranka z odločbo št. 212-81/2008/10 (1211-12) z dne 2. 12. 2009 kot neutemeljeno zavrnila. Pritrdila je odločitvi organa prve stopnje in argumentom za njeno odločitev.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke in vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka. Meni, da je organ prve stopnje bistveno kršil določbe postopka, saj ni določil, do kdaj je odvzem navedenih listin oziroma do kdaj se mu prepove prehod državne meje z njegovo osebno izkaznico. Sklicuje se na Pravilnik o izvrševanju Zakona o potnih listinah (Pravilnik), ki določa, da register zavrnjenih, zavrženih ali umaknjenih vlog za izdajo potnih listin in odvzetih potnih listin vsebuje med drugim tudi podatke o datumu prenehanja razlogov za odvzem potne listine iz 27. člena ZPLD-1. Meni, da s tem Pravilnik polje urejanja zakon razširja. Iz navedenega je po mnenju tožnika moč sklepati, da odvzem potne listine traja toliko časa, dokler bi trajali razlogi za zavrnitev potne listine oziroma toliko časa, dokler trajajo posledice obsodbe državljana zaradi dveh tovrstnih dejanj, dokler je državljan vpisan v kazensko evidenco. Zato bi moral organ prve stopnje pred izdajo napadene odločbe pridobiti podatke iz kazenske evidence, na podlagi katere bi ugotovil datum prenehanja razlogov za odvzem potne listine. Posledice kazenske obsodbe so urejene tudi v KZ, zaradi česar bi bilo potrebno pri presoji uporabiti določbo 1. odstavka 80. člena, KZ, ki določa, da smejo posledice obsodbe trajati največ pet let, ko je bila kazen prestana. Predlaga, naj ga sodišče zasliši in vpogleda v upravni spis, izpodbijano odločbo odpravi ter o zadevi samo odloči, podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izdani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločba organa prve stopnje, s katerim je odločil, da se tožniku odvzame potna listina, da se mu prepove prehod državne meje z osebno izkaznico ter da je oba dokumenta dolžan izročiti Upravni enoti Ljubljana. Odvzem potne listine in osebne izkaznice urejata Zakon o potnih listinah ter Zakon o osebni izkaznici. ZPLD-1 določa, da pristojni organ potno listine odvzame, med drugim, če je bila državljanu najmanj dvakrat izrečena kazen zapora za kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (3. točka 26. člena ZPLD-1). ZOIzk pa v 8. členu v 1. odstavku določa, da pristojni organ na zahtevo sodišča ali organa, ki je po zakonu, ki ureja potne listine državljanov Republike Slovenije, pristojen zahtevati zavrnitev izdaje ali odvzema potne listine, iz razlogov določenih v navedenem zakonu, prepove uporabo osebne izkaznice za prehod državne meje.

V zadevi ni sporno, da je bil tožnik obsojen za dve kaznivi dejanji iz 26. člena ZPLD-1, in sicer za kaznivo dejanje prepovedan prehod čez državno mejo ter za kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili. Tem ugotovitvam organa prve stopnje tožnik ne ugovarja. To pomeni, da so obstajali zakoniti razlogi odvzem potne listine ter prepoved uporabe osebne izkaznice, ki so določeni v 26. členu ZPLD.

Za tožnika je v zadevi sporno, da organ prve stopnje v svoji odločbi ni časovno določil, do kdaj odvzem potne listine oziroma prepoved uporabe osebne izkaznice traja. Meni, da so bila zato bistveno kršena pravila postopka. Po presoji sodišča takšno stališče tožnika ni pravilno. Po določbi 25. člena Pravilnika, sprejetega na podlagi ZPLD, register zavrnjenih, zavrženih ali umaknjenih vlog za izdajo potnih listin in odvzem potnih listin vsebuje med drugim tudi podatek o datumu prenehanja razlogov za prepoved izdaje ali odvzema potne listine iz 27. člena zakona. Prenehanje razlogov za zavrnitev vloge za izdajo potne listine je urejeno v 2. odstavku 27. člena ZPLD-1, ki določa, da se šteje, da ni več razlogov za zavrnitev vloge za izdajo potnega lista iz 1. odstavka prejšnjega člena, če pristojno sodišče ali upravni organ ali policija ne obnovi zahteve po preteku enega leta od dneva vložitve zahteve za zavrnitev izdaje potnega lista. To pomeni, da se v register vpiše datum prenehanja, ko se ugotovi, da razlogov za zavrnitev ni več, ne pa, kakor zmotno meni tožnik, da je potrebno vnaprej določiti čas trajanja prepovedi. V register se bo namreč vpisal datum prenehanja razlogov šele, ko se bo to dejstvo ugotovilo v skladu s 27. členom ZPLD-1. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnika na določbe KZ, saj se trajanje prenehanja razlogov presoja po določbah ZPLD-1, ki to sankcijo tudi ureja. Zato časovnega okvira odvzema listin ni mogoče vnaprej predvideti.

Izrek o stroških postopka je vsebovan v izreku o zavrnitvi tožbe in temelji na določbi 4. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06), po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.

Iz opisanih razlogov je sodišče tožbo tožnika na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče ni sledilo smiselnemu predlogu tožnika za opravo glavne obravnave, ker je ocenilo, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno (1. odstavek 59. člena ZUS-1).