Jedro

V primeru začetka stečaja pravica do izplačila odpravnine, kot gre trajno presežnim delavem, šele nastane, kar pomeni, da ne gre za terjatev, ki bi jo lahko izenačili z večino ostalih terjatev - to je terjatev, ki nastanejo pred stečajnim postopkom, med drugim tudi s priviligiranimi terjatvami po 2. odst. 160. čl. ZPPSL. Izdatke iz naslova odpravnin, kot izdatke, ki nastanejo zaradi stečajnega postopka, je potrebno šteti med stroške stečajnega postopka, pa čeprav ZPPSL tega ne določa eksplicitno. Za izterjavo stroškov ZPPSL ne določa roka oz. prijave, kot to velja za stečajne upnike. Terjatev delavca do odpravnine, ki nastane šele zaradi začetka stečajnega postopka, spada med stečajne stroške in ne deli usode terjatev stečajnih upnikov, od katerih se nekatere poplačajo prednostno kot stroški stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo obstoj terjatve tožnika proti toženi stranki v višini 937.000,33 tolarjev z obrestmi, kot se priznajo v stečaju, od 25.7.2000 dalje do plačila. Odločilo je tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da jo spremeni tako, da zahtevek tožnice v celoti zavrne. V pritožbi navaja, da 2. odst. 8. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. RS št. 67/93-52/99) določa, da imajo delavci, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka, poleg pravic po tem zakonu tudi pravice, določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom. Novela Zakona o jamstvenem skladu RS (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstvenem skladu RS - ZJSRS-C, Ur.l. RS št. 53/99, Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu - ZJSRS, Ur.l. RS št. 25/97-53/99) je uzakonila pravico do odpravnine delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca, ter določila, da delavci to pravico uveljavljajo v postopku in na način, ki ga določijo predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Zadnja sprememba ZPPSL je spremenila določbo 4. tč. 2. odst. 160. čl. tako, da se kot stroški stečajnega postopka poravnajo neizplačane odpravnine, ki so zaposlenim pripadale po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, vendar največ v višini, kot je določena za presežne delavce. Pravne posledice stečajnega postopka nastanejo z dnem, ko je oklic začetka stečajnega postopka nabit na oglasno desko, delavcem pa preneha delovno razmerje z dnem začetka stečajnega postopka. ZPPSL ne določa, da so terjatve delavcev, ki so nastale zaradi prenehanja delovnega razmerja, stroški stečajnega postopka, torej ni zakonitega temelja za izločitev sredstev iz stečajne mase za poplačilo teh terjatev po 158. čl. ZPPSL. ZPPSL določa izjeme od načela prirejenosti upnikom, s tem da posameznim terjatvam priznava prednost pri poplačilu pred drugimi terjatvami. To zakon določa v 160. čl., v katerem je določena kot priviligirana terjatev tudi odpravnina, ki zaposlenim pripada po predpisih, ki urejajo delovna razmerja. Navedena določba ne ustvarja novih pravic, temveč določa le način poplačila. Po mnenju tožene stranke terjatev iz naslova neizplačane odpravnine delavca, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka, ni terjatev, ki bi nastala do dneva začetka stečajnega postopka, ni terjatev, ki bi jo zakon opredelil kot strošek stečajnega postopka in ni terjatev, ki se poplača iz razdelitvene mase v skladu z 2. odst. 160. čl. ZPPSL kot strošek stečajnega postopka. Je le pravica, določena s posebnim zakonom, v skladu z 2. odst. 8. čl. ZPPSL. 4. tč. 2. odst. 160. čl. ZPPSL eksplicitno določa, da se kot privilegirane terjatve poplačajo le odpravnine v višini in pod pogoji, ki so zaposlenim pripadale po predpisih, ki urejajo delovna razmerja in ne po predpisih ZJSRS. Glede na navedeno se postavlja vprašanje, ali je stečajna masa lahko opredeljena kot vir za poplačilo terjatev iz naslova odpravnin delavcem, ki jim je zaradi stečaja prenehalo delovno razmerje. Izhajajoč iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS opr.št. U-I 17/94, z dne 13.10.1994, na podlagi katere je bila sprejeta novela ZPPSL in ZJSRS, ZPPSL ni uredil in ne ureja pravic do dodatnega varstva delavcev, ki izgubijo delo zaradi začetka stečajnega postopka. Te pravice so zagotovljene le z ZJSRS, torej iz posebnih finančnih virov in ne iz stečajne mase, saj bi bilo v nasprotnem kršeno temeljno načelo paritete pri poplačilu stečajnih upnikov. Pritožba ni utemeljena. Po zadnji noveli ZJSRS-C pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pri katerem so bili zaposleni najmanj 3 mesece pred datumom prenehanja delovnega razmerja, odpravnina v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 14/90-71/93). Do odpravnine so zaradi začetka stečajnega postopka ali pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, glede na določbo 2. odst. 17. čl. ZJSRS, ki določa, da je delodajalec insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek ali če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije nad njim postal pravnomočen ter glede na določbo 3. odst. 36.f čl. ZDR upravičeni vsi delavci, ki so bili zaposleni pri delodajalcu najmanj dve leti, v višini, ki je odvisna od let dela pri delodajalcu. V primeru začetka stečaja pravica do izplačila odpravnine šele nastane, kar pomeni, da ne gre za terjatev, ki bi jo lahko izenačili z večino ostalih terjatev - to je terjatev, ki nastanejo pred stečajnim postopkom, med drugim tudi s priviligiranimi terjatvami po 2. odst. 160. čl. ZPPSL. Izdatke iz naslova odpravnin, kot izdatke, ki nastanejo zaradi stečajnega postopka, je potrebno šteti med stroške stečajnega postopka, pa čeprav ZPPSL tega ne določa eksplicitno, saj tega tudi sicer ne določa za vse stroške stečajnega postopka. Stroški stečajnega postopka so vsi tisti izdatki stečajnega dolžnika, ki so nastali med stečajnim postopkom ali zaradi stečajnega postopka, oz. so povedano z drugimi besedami stroški stečajnega postopka vse tiste obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo med stečajnim postopkom, torej po začetku stečajnega postopka (glej tudi mag. Saša Pulič Prelič - Stečajno pravo, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 1999, str. 149, 150). Ti stroški se izločijo iz stečajne mase, šele iz preostalih sredstev, oz. t.i. razdelitvene mase, pa se poplačajo upniki. Za izterjavo stroškov ZPPSL ne določa roka oz. prijave, kot to velja za stečajne upnike. Terjatev delavca do odpravnine, ki nastane šele zaradi začetka stečajnega postopka, torej spadajo med stečajne stroške in ne delijo usode terjatev stečajnih upnikov od katerih se nekatere poplačajo kot stroški stečajnega postopka, to pomeni prednostno. Potrebno je torej ločiti terjatve, ki so stroški stečajnega postopka, od terjatev, ki se poplačajo "kot stroški" (2. in 3. odst. 160. čl. ZPPSL). Terjatve, ki so strošek stečajnega postopka, bo delavec lahko uveljavljal z dajatveno tožbo in kasneje realiziral z izvršbo, stroške stečajnega postopka pa sicer izplačuje stečajni upravitelj potem, ko stečajni senat potrdi njihov predračun (glej tudi 4. tč. 1. odst. 74. čl. ZPPSL). Glede na njihovo naravo se izplačujejo sproti. Zato tovrstnih terjatev v stečajnem postopku ni potrebno posebej prijavljati. Za nekatere stroške, ki zapadejo šele kasneje, tekom stečajnega postopka, je to praktično tudi nemogoče in zanje ne velja obveznost prijave v dveh mesecih od začetka stečajnega postopka. Stečajni upravitelj jih bo moral izplačati že na podlagi zakona, pred oblikovanjem razdelitvene mase. V nasprotnem primeru te stroške lahko delavec iztoži neposredno od subjekta v stečaju, torej brez predhodne prijave v roku dveh mesecev in brez čakanja na priznanje oz. prerekanje stečajnega upravitelja in upnikov. Prav zaradi takšne narave odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v posledici začetka stečaja, je tudi nesmiselna določba 1. alinee 18. čl. ZJSRS, da bi moral delavec to terjatev prijaviti v rokih in na način, določen v ZPPSL za prijavljanje terjatve in da bi to predstavljalo pogoj za pridobitev pravice do odpravnine, ki je nastala zaradi začetka stečajnega postopka. Navedena pojasnila in zaključki predstavljajo odgovor na pritožbene navedbe tožene stranke, ki torej niso utemeljene. Glede na to in v skladu z določbo 368. čl. ZPP/77 je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožena stranka ni priglasila.