Jedro

Stroški (delnega) umika predloga za izvršbo niso stroški, ki bi nastali v zvezi z obrazloženo vlogo, saj ZIZ v 43. členu ne zahteva sestave obrazloženega umika predloga za izvršbo.

Pri odmeri morebitnih nadaljnjih izvršilnih stroškov se upošteva kriterij potrebnosti za izvršbo in pravilo, da upnik ni upravičen do povračila stroškov, ki nastanejo z realizacijo prisilne izvršbe preko OPP (če že vlaga umike predloga za izvršbo, sodišče pa temu sledi). Ob napačni uporabi 5. odstavka 38. člena ZIZ se ta izvršilni postopek sicer ne bo nikoli končal, dolžnik pa bo plačeval za stroške, ki niso utemeljeni.

Izrek

Pritožbi zoper sklepa o delni ustavitvi izvršbe (prvi odstavek) se zavržeta; pritožbama zoper sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških (drugi odstavek) pa se ugodi in se izpodbijana sklepa spremenita tako, da upnik sam krije stroške delnega umika z dne 17. 7. 2014 in 12. 11. 2014.

Obrazložitev

1. Višje sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje predložilo v odločanje le pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 15. 12. 2014. Ob pregledu zadeve je ugotovilo, da je v spisu še pritožba zoper sklep z dne 17. 10. 2014 (dolžnikova pritožba z dne 29. 10. 2014), ki ni bila predložena višjemu sodišču, pa je potrebno o njej odločiti.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma (v prvem odstavku) izvršbo delno ustavilo za dne 15. 10. 2013 in 3. 12. 2013 plačanih 189,78 EUR in 162,33 EUR ter 8. 10. 2013 in 29. 10. 2014 vsakič plačanih 61,62 EUR. Obakrat je odmerilo nadaljnje stroške postopka v višini 62,64 EUR (drugi odstavek).

3. Dolžnik se je zoper sklepa pritožil. 4. Pritožba je delno nedopustna, delno utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku izpodbijanega sklepa delno ustavilo izvršilni postopek, zato je višje sodišče v tem delu pritožbo zavrglo, saj je bilo s tem sklepom odločeno v korist dolžnika v tem postopku. V tem delu dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo (primerjaj 343. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev temelji na 1. točki 365. člena ZPP in 15. členu ZIZ.

7. Pritožba glede odločitve o stroških je utemeljena. Sodišče prve stopnje je priznalo stroške za sestavo delnega umika predloga za izvršbo, vendar je ustaljena sodna praksa, da stroški (delnega) umika predloga za izvršbo niso stroški, ki bi nastali v zvezi z obrazloženo vlogo(1), saj ZIZ v 43. členu ne zahteva sestave obrazloženega umika predloga za izvršbo. Stroški umika predloga za izvršbo ne zapadejo pod tarifno številko 3464 (nagrade za druge obrazložene vloge), zato je višje sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v stroškovnem delu spremenilo tako, da upnik sam krije stroške delnega umika predloga za izvršbo. V tem delu odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju preveri, koliko je sploh še neplačane terjatve po sklepu o izvršbi, upoštevajoč nadaljnje izvršilne stroške (pri tem pa naj upošteva tudi sedaj sprejeto odločitev). Pri odmeri morebitnih nadaljnjih izvršilnih stroškov naj upošteva kriterij potrebnosti za izvršbo(2) in pravilo, da upnik ni upravičen do povračila stroškov, ki nastanejo z realizacijo prisilne izvršbe preko OPP (če že vlaga umike predloga za izvršbo, sodišče pa temu sledi). Ob napačni uporabi petega odstavka 38. člena ZIZ se ta izvršilni postopek sicer ne bo nikoli končal, dolžnik pa bo plačeval za stroške, ki niso utemeljeni.

Op. št. (1): Primerjaj sklep VSL II Ip 3360/2010 z dne 2. 11. 2010. Op. št. (2): Višje sodišče je o stroških v tej zadevi že razpravljalo (prim. VSL sklep I Ip 1971/2013 z dne 6. 9. 2013).