Jedro

Ker je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč za postopek, ki ni sodni, prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov oziroma za postopek, ki teče pred Ustavnim sodiščem RS ter drugimi, v ZBPP določenimi sodišči oziroma organi ter institucijami, je po presoji sodišča organ pravilno zaključil, da je prošnja neutemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi s kazensko ovadbo zoper VDT A.A.. V obrazložitvi je uvodoma citiral 1., prvi odstavek 7. in prvi odstavek 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), poudaril, da je namen dodelitve BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva. Iz vloge tožnika izhaja, da želi BPP za pravno svetovanje v zvezi s postopkom pred tožilstvom oziroma policijo. Ker v zadevi ne gre za postopek pred sodiščem niti za zakonsko predvideno izvensodno poravnavanje spora, je organ zavrnil tožnikovo prošnjo za BPP.

2. Tožnik je v tožbi navedel, da bo imel težave, če zaprošene pravne pomoči ne bo dobil. Je tujec in po izobrazbi geološki tehnik, zato nima izkušenj v pravnih zadevah. Dokaz, da je VDT A.A. storil kazniva dejanja, izhaja iz njegove namere, da prepreči dokazovanje kaznivih dejanj, ki jih je storil B.B. na njegovo škodo. Torej ne drži, da zadeva nima izgledov za uspeh, prav tako je zadeva pomembna za njegov finančni položaj in položaj njegove družine, ker so bili oškodovani s strani B.B.. Kot dokazilo, da je njegova prošnja upravičena, se je tožnik skliceval na odločbo VDT A.A., iz katere izhaja, da državno tožilstvo ne bo preganjalo B.B. v zadevah I K 37459/2011, St. 826/2012, I Pg 371/2013, I Pg 963/2012. Kot dokaze o oškodovanju pa je tožnik k tožbi priložil kazensko ovadbo zoper B.B., sklep sodišča v zvezi s posojilno pogodbo z dne 31. 12. 2009 v višini 500.000,00 EUR, kazensko ovadbo ODT Ljubljana in PP Bežigrad Ljubljana. Če ne bo dobil BPP, se tožnik sprašuje, kdo mu bo povrnil škodo. Smiselno predlaga ugoditev tožbi.

3. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da se v odločbi ni opredeljevala do vsebinske utemeljenosti vložene kazenske ovadbe, kot tudi ne do tožnikovega materialnopravnega položaja. Iz razlogov, zaradi katerih je bila prošnja zavrnjena, tožnik odločbe niti ne izpodbija. Z odločbo tožniku pravica do sodnega varstva ni bila kršena, saj lahko ob izpolnjevanju pogojev zanjo zaprosi v vseh oblikah in za vse postopek, za katere je predvidena. Predlagala je zavrnitev tožbe in naložitev povrnitve stroškov postopka tožniku.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel pravilne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

6. Po 1. členu ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek); za sodno varstvo po tem zakonu se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (drugi odstavek). Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP); brezplačna pravna pomoč se odobri tudi za postopek pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, če s pravili mednarodnega sodišča ali arbitraže ni urejena pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma, če posameznik po pravilih o brezplačni pravni pomoči do nje ni upravičen (drugi odstavek 7. člena ZBPP). V 26. členu ZBPP pa so navedene oblike brezplačne pravne pomoči, ki se lahko dodelijo v isti zadevi in sicer: za pravno svetovanje, za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah, za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo, za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči, za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov postopka.

7. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi s kazensko ovadbo zoper vrhovnega državnega tožilca A.A. zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi. Z vložitvijo ovadbe pri pristojnem državnem tožilcu se prične predkazenski postopek (145. člen in 147. člen Zakona o kazenskem postopku – v nadaljevanju ZKP), torej predhodni postopek pred uvedbo sodnega, v tem primeru, kazenskega postopka. Ker je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč za postopek, ki ni sodni, prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov oziroma postopek, ki teče pred Ustavnim sodiščem RS ter drugimi, v prejšnji točki obrazložitve citiranimi sodišči oziroma organi ter institucijami, je tudi po presoji sodišča organ pravilno zaključil, da je prošnja neutemeljena.

8. Na drugačno odločitev v tej zadevi tako ne morejo vplivati navedbe tožnika o tem, da je tujec ter o njegovi izobrazbi (ki ni pravna) in zaradi česar naj bi bil v neenakopravnem položaju s tožilcem, zoper katerega je vložil kazensko ovadbo in za katero je zaprosil za BPP, saj zakon za tako obliko brezplačne pravne pomoči v postopku, ki ni sodni (oziroma v katerem ne gre za izvensodno poravnavanje sporov), ne daje podlage. V zadevi pa zato iz enakega razloga tudi ni relevantno tožnikovo razlogovanje o tem, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh oziroma da je pomembna za njegov finančni položaj in položaj njegove družine (iz česar bi se dalo sklepati, da tožnik ugovarja izpodbijani odločitvi, kot da bi bila sprejeta na podlagi 24. člena ZBPP), saj to niso razlogi, s katerimi bi bilo možno izpodbiti na v 6. točki obrazložitve sodbe citirani podlagi sprejeto odločitev.

9. Povrnitev škode pa lahko tožnik uveljavlja pred sodiščem civilne pristojnosti z vložitvijo tožbe (za katero pa lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč), ki jo lahko naperi neposredno zoper osebo, ki ga je po njegovem mnenju oškodovala.

10. Sodišče je glede na povedano tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je akt pravilen in na zakonu utemeljen.