Jedro

Hitri postopek ni dovoljen proti mladoletnim storilcem prekrškov.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog razveljavi ter zadeva vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

A. 1. K.K. je bil z uvodoma navedenim plačilnim nalogom Policijske postaje Metlika spoznan za odgovornega storitve prekrška po a) točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP). Izrečena mu je bila globa v znesku 80 EUR. 2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec A.P. Navaja, da je bil storilec rojen 24.2.1993, torej je bil v času izdaje plačilnega naloga dne 25.5.2009 še mladoleten. Po 3. alineji drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških (ZP-1) je hitri postopek proti mladoletnikom izključen, po določbi 172. člena ZP-1 pa se določbe od 172. do 189. člena ZP-1 proti osebam, ki ob začetku postopka o prekršku še niso stare devetnajst let in so storile prekršek kot mladoletniki, uporabljajo določbe, ki urejajo sodni postopek proti mladoletnikom. To pomeni, da je postopek proti mladoletnikom dovoljen samo na sodišču in ne pred prekrškovnimi organi. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani plačilni nalog tako spremeni, da postopek o prekršku ustavi. B. 3. V skladu s prvim odstavkom 45. člena ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZP-1 se o prekrških praviloma odloča v hitrem postopku pred prekrškovnim organom, izjeme, ko se odloča v sodnem postopku, pa so določene v drugem odstavku te določbe. V skladu s 3. alinejo drugega odstavka 52. člena ZP-1 hitri postopek ni dovoljen proti mladoletnim storilcem prekrškov. 4. Iz izpodbijanega plačilnega naloga (podatki o kršitelju) izhaja, da je bil K.K. rojen 24.2.1993, zato vrhovni državni tožilec pravilno ugotavlja, da je bil v času storitve obravnavanega prekrška (dne 25.5.2009) mladoleten in da zato hitri postopek ni bil dovoljen. Ker o tej zadevi ni odločil pristojni organ (bistvena kršitev določb postopka iz 2. alineje 62. člena ZP-1 v zvezi s 3. alinejo drugega odstavka ZP-1), je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijani plačilni nalog v skladu s 426. členom Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 razveljavilo in zadevo vrnilo v nadaljnji postopek prekrškovnemu organu, ki bo pri pristojnem sodišču vložil obdolžilni predlog.