Jedro

Sodišče prve stopnje je neutemeljeno oziroma najmanj preuranjeno izdalo (zgolj podredno predlagano) delno sodbo na podlagi pripoznave (314. člen v zvezi s 316. členom ZPP), namesto da bi skladno s (primarnim) predlogom strank pripravilo pisni predlog sodne poravnave. Sodišče je dolžno spoštovati avtonomijo volje strank v pravdnem postopku oziroma načelo dispozitivnosti (3. člen ZPP).

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II.Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave toženki naložilo, da je dolžna tožniku plačati denarne zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka sodbe.

2.Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožuje toženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe. Navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo 1. točko odgovora na tožbo, v kateri je obvestila sodišče, da sta se stranki dogovorili za sporazumno rešitev spora s sklenitvijo sodne poravnave. V 2. točki odgovora na tožbo pa je le iz previdnosti, če iz kakršnegakoli razloga ne bi prišlo do sklenitve sodne poravnave, podala obrazložen odgovor na tožbo v izogib izdaji zamudne sodbe. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da sta se stranki dogovorili za sporazumno rešitev spornega predmeta in sta s tem namenom sodišču posredovali usklajen predlog sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je zato v nasprotju s 3. členom ZPP, torej v nasprotju z dispozitivnim ravnanjem strank izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave, čeprav bi moralo strankama poslati predlog sodne poravnave.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Sodišče mora ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo (prvi in tretji odstavek 306. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

5.Toženka v pritožbi pravilno navaja, da je v odgovoru na tožbo primarno navedla, da sta se s tožnikom dogovorila za sporazumno rešitev tega spora s sklenitvijo sodne poravnave. Odgovoru na tožbo je priložila tudi predlog te sodne poravnave in sodišču predlagala, da skladno s četrtim odstavkom 307. člena ZPP predlog sodne poravnave pošlje strankama v podpis. Zgolj podredno, v izogib morebitni izdaji zamudne sodbe, je toženka v nadaljevanju odgovora na tožbo podala obrazložen odgovor na tožbo in v njem delno pripoznala tožbeni zahtevek, delno pa mu je obrazloženo nasprotovala.

6.Zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno oziroma najmanj preuranjeno izdalo (zgolj podredno predlagano) delno sodbo na podlagi pripoznave (314. člen v zvezi s 316. členom ZPP), namesto da bi skladno s (primarnim) predlogom strank pripravilo pisni predlog sodne poravnave. Sodišče je dolžno spoštovati avtonomijo volje strank v pravdnem postopku oziroma načelo dispozitivnosti (3. člen ZPP). Temeljni namen pravdnega postopka je rešitev spora med strankama. Če pride do sodne poravnave, spora med strankama ni več. Prav to pa je želela doseči toženka z v odgovoru na tožbo primarno predlagano sodno poravnavo, ki jo je dogovorila s tožnikom, s katero bi stranki rešili celoten individualni delovni spor.

7.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in glede na naravo kršitve vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP), v katerem naj sodišče strankama omogoči sklenitev predlagane sodne poravnave.

8.Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Za razliko od podredno predlagane (zgolj) delne sodbe na podlagi pripoznave.

Zveza: