Jedro

V obravnavanem primeru je pravno relevantno vprašanje za presojo zakonitosti napadenega inšpekcijskega ukrepa, vprašanje ali je Odlok o kategorizaciji skladen z Ustavo in zakonom, ker prehodna določba 19. člena ZJC-B še vedno velja, na podlagi prehodnih določb drugega odstavka 123. člena Zakona o cestah. Upravni organ bo moral v skladu z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča ugotoviti ali je Odlok o kategorizaciji glede sporne javne poti, ki poteka po zemljišču po parcelah v zasebni lasti, ustavno skladen in zakonit.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Občinske inšpekcije Občinske uprave Občine Slovenska Bistrica, št. 061-36/2010-10 z dne 18. 11. 2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je komunalna inšpektorica zavezancu – tožeči stranki naložila, da mora takoj po vročitvi odločbe odstraniti jekleno rampo v širini celotnega vozišča, ki jo je postavil na javni kategorizirani poti št. 944211 ... na zemljišču, parc. št. 862/8 k.o. A. v naselju ... v širini 4,7 m, v višini 0,9 – 1,1 m, brez soglasja pristojne službe občinske uprave za ceste, sicer se bo opravila izvršba po drugi osebi na njegove stroške (točka 1 izreka), o morebitnih stroških postopka bo izdan poseben sklep (2. točka izreka), pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa (točka 3 izreka) in zavezanec je dolžan o odpravi pomanjkljivosti takoj obvestiti organ, ki je izdal odločbo (4. točka izreka). Ukrep je bil izrečen po tem, ko je komunalna inšpektorica sestavila ugotovitveni zapisnik dne 5. 10. 2010 in zaslišala stranko (zapisnik z dne 13. 10. 2010). V času inšpekcijskega ogleda je bil ob zaporni rampi čez vozišče postavljen moder avtomobil z registrsko tablico št. MB ... Na delu pod cestno zaporo (na drevesu in na žični ograji) pa je bila postavljena na obeh straneh javne kategorizirane poti opozorilna tabla „zemljišče v zasebni lasti, prehod čez njo na lastno odgovornost“. Inšpektorica je ugotovila, da na delu cestne zapore poteka javna kategorizirana pot po zasebnem zemljišču parc. št. 862/8, ki je po podatkih elektronske zemljiške knjige v lasti B.B. Javna kategorizirana pot, št. 944211 ..., je povezovalna cesta med lokalno cesto, št. 440051 ... in javno kategorizirano potjo, št. 946081 ... Njena dolžina znaša približno 920 m, vozišče je v makadamsko zemeljski izvedbi s širino približno 2,7 m. Omenjena javna kategorizirana pot je zaradi sproženega plazu na spodaj ležeči lokalni cesti, št. 440051 ..., predstavljala obvozno cesto in povezavo naselij ..., ... z naseljem ... in ...

2. Tožnik je dne 13. 10. 2010 izjavil, da je 29. 9. 2010 na zemljišču svoje žene, to je B.B., parc. št. 862/8 k.o. A., postavil cestno zaporo (jekleno rampo) z varnostnim trikotnikom zaradi zaščite lastnega dvorišča. Pred približno osmimi leti je bil sprožen zemeljski plaz na nižje ležeči lokalni cesti ..., zaradi navedene sanacije se je po tej poti vršil celoten obvoz vozil iz Šmartnega na Pohorju, Zgornje in Spodnjega Prebukovja v Slovensko Bistrico. S predstavniki Krajevne skupnosti ... in ... je bilo ustno dogovorjeno, da se po končanih sanacijskih delih zagotovijo obnovitvena dela na obstoječi poti (asfaltiranje voziščne konstrukcije in nanos tamponskega ustroja po celotni trasi poti). Ker od tega zagotovila pred leti do dneva zapore ni bilo ničesar izvršenega, je bil primoran, da tokrat zaradi ponovnega plazu na lokalni cesti, št. 440051 ..., zaščiti lastno dvorišče in obstoječo pot, ki se je ponovno poškodovala s ponovnim obvozom vozil. Tožnik meni, da je omenjena pot zaradi konfiguracije terena (zemeljsko makadamsko vozišče in sama širina vozišča) neprimerna za obvoz vozil, saj se na celotni dolžini trase avtomobila iz nasprotne strani lahko srečata le na njegovem tlakovanem dvorišču. Zato je tlakovano dvorišče popolnoma poškodovano (usedek) in je potrebna celotna zamenjava.

3. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni pridobil soglasja oziroma dovoljenja od pristojne službe občinske uprave za ceste, ki bi ga glede na določbo 49. člena Odloka o občinskih cestah v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 6/99 in 4/08, v nadaljevanju Odlok), moral imeti. Po navedeni določbi se zapora na občinski cesti ali ob njej lahko opravi le z dovoljenjem pristojne službe občinske uprave za ceste, in sicer za dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na cesti. Samovoljna zapora na občinski cesti ni dovoljena tudi po 123. členu Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP), saj le-ta predstavlja oviro v cestnem prometu. Po določbi drugega odstavka 123. člena ZVCP mora oseba, ki je odgovorna za povzročitev ovire, ki ni posledica nepričakovanega dogodka, imeti dovoljenje pristojnega organa. Zato je izvedba popolne zapore javne kategorizirane poti, št. 944211 ... nezakonita, upoštevajoč določbo 46. člena Odloka. Ta pravi, da je prepovedano začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. 4. Tožena stranka je pritožbo tožnika zavrnila kot neutemeljeno. Ne drži, da je sporni del javne kategorizirane poti št. 944211 ..., nepremičnina parc. št. 862/8 k.o. A. v celoti v zasebni lasti in ne javno dobro. Pri tem se sklicuje na 2. točko prvega odstavka 14. člena Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC), ki opredeljuje javno cesto in 82. člen ZJC, ki definira javno pot. Iz navedenih določb izhaja, da nastane javna pot kot grajeno javno dobro z aktom pristojnega upravnega organa, to je z občinskim odlokom. Glede statusa sporne cestne površine se je prvostopenjski organ oprl na Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica (Ur. l. RS št. 8/99, v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), iz katerega izhaja, da je sporna cesta ... (št. 944211), kategorizirana kot javna pot, kar jo uvršča med občinske kategorizirane ceste. Občina Slovenska Bistrica je skladno z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest (v nadaljevanju Uredba) pripravila predlog kategorizacije občinskih cest, na katerega je bilo pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste. Dodaja še, da lastnik zemljišča, po katerem poteka javna pot ni nasprotoval temu, da jo je kot javno pot z odlokom konstitutivne narave ustanovila občina. Zmotno je tudi mnenje tožnika v pritožbi, da prvostopenjski organ ni bil pristojen za opravljanje inšpekcijskega nadzora na spornem delu nepremičnine. Pri tem se sklicuje na 61. člen ZJC in 46. člen ter 4. točko prvega odstavka 57. člena Odloka, kot tudi na določbo 1. alineje prvega odstavka 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN).

5. Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Prvostopenjski organ je napačno ugotovil dejansko stanje, saj je bila zapora postavljena na nepremičnini parc. št. 862/8 k.o. A., ki je v privatni lastnini in katere vrste rabe je opredeljena kot njiva, travnik, stanovanjska stavba in dvorišče ter ne kot javno dobro, kot to zmotno utemeljuje toženka. V tej zvezi je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo. V skladu z ZJC je javna pot občinska cesta, ki ne izpolnjuje iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZJC določenih minimalnih elementov za lokalno cesto ali pa je namenjena samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne in vaške ceste ali poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobno). Javna cesta oziroma javna pot pa mora biti v skladu z istim predpisom vpisana v zemljiški knjigi kot javno dobro v lasti države oziroma kot javno dobro v lasti občine pri občinski javni cesti oziroma poti. Lastninska pravica na nepremičnini na kateri je bila postavljena sporna zapora pa je vknjižena na osebo B.B., ženo tožnika in ne v korist tožene stranke. Sporni odsek že iz tega razloga ne more izpolnjevati pogoja kategorizirane javne poti. Nadalje se tožnik sklicuje na osnovna načela lastninske pravice kot so določena v Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ). Omejitev uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon. Lastninske pravice ni mogoče omejiti z enostranskim podzakonskim aktom občine. Takšen akt je nezakonit in v nasprotju z zakonom ter Ustavo Republike Slovenije kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v državi. Izpodbijana odločba prihaja v nasprotje s samim Odlokom o kategorizaciji, ki jasno določa, da lahko za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te ceste, predlaga občini njen prenos med občinske ceste. Navedeno je moč izvesti pod nadaljnjimi pogoji, da je bila nekategorizirana cesta v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno in če je vpisana v zemljiško knjigo. Sporna javna pot pa ne izpolnjuje niti enega izmed naštetih pogojev. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi in toženi stranki naloži poplačilo stroškov postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožeča stranka v odgovoru na odgovor tožene stranke vztraja pri svojih tožbenih ugovorih. Dodaja, da je stališče tožene stranke v celoti zmotno in neutemeljeno, kar kaže tudi novejša sodna praksa Ustavnega sodišča, ki izhaja iz odločbe, št. U-I-208/10-11 z dne 20. 1. 2011 v kateri je Ustavno sodišče presojalo ustavnost in zakonitost Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina. Ustavno sodišče je Odlok razveljavilo zaradi neskladnosti z Ustavo Republike Slovenije. Sklepno vztraja pri tožbenem zahtevku.

8. Tožba je utemeljena.

9. V zadevi ni sporno, da je tožnik postavil oviro na javni kategorizirani poti št. 944211 ... na zemljišču parc. št. 862/8 k.o. A. Ovira je bila postavljena brez soglasja pristojne službe občinske uprave za ceste, kar je v nasprotju s 46. členom Odloka. Kolikor javna pot ne bi potekala po zasebnem zemljišču, bi bil ukrep inšpektorja zakonit. Sporno vprašanje v tem upravnem sporu pa je, ali je Odlok o kategorizaciji skladen z Ustavo in zakonom. V postopku je bilo namreč tudi nesporno ugotovljeno, da navedena javna kategorizirana pot leži na zemljišču, ki je v zasebni lasti, to je v lasti tožnikove žene B.B. 10. Po določbi 69. člena Ustave RS (razlastitev) se lastninska pravica na nepremičnini lahko odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini le pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini (tako npr. odločbi Ustavnega sodišča U-I-357/06, U-I-278/10). Ustava v 69. členu izrecno zahteva, da zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretnem primer ugotovi ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev in v katerem so zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

11. Kot Ustavno sodišče navaja v točki 8 odločbe št. U-I-208/10-11 z dne 20. 1. 2011, na katero opozarja tožeča stranka v odgovoru na odgovor na tožbo, pojem in status javnih cest ureja 2. člen ZJC. Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. V prvem odstavku 3. člena ZJC je določeno, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občine. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve. V primerih, ko že obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa prvi odstavek 3. člena ZJC, prehodna ureditev iz 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05, v nadaljevanju ZJC-B) predvideva, da se lahko lastninska pravica na teh nepremičninah odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki je urejen z navedeno določbo ZJC-B. Takšno stališče je Ustavno sodišče sprejelo v večih odločbah. Sodišče še pripominja, da prehodna določba 19. člena ZJC-B še vedno velja, na podlagi prehodnih določb drugega odstavka 123. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, v nadaljevanju ZCES-1).

12. V obravnavanem primeru je nesporno ugotovljeno, da poteka sporna javna pot po zasebnem lastništvu, na kar je tožnik opozoril že v pritožbi. Iz podatkov upravnih spisih sicer ni razvidno kakšen je bil status sporne javne poti v času sprejetja Odloka o kategorizaciji, nesporno pa je, da je v času izdaje izpodbijane odločbe, javna pot bila v zasebni lasti. Po presoji sodišča je v obravnavanem primeru pravno relevantno vprašanje za presojo zakonitosti napadenega inšpekcijskega ukrepa, vprašanje ali je Odlok o kategorizaciji skladen z Ustavo in zakonom, kot je navedeno v točki 11. 13. Sodišče je zato tožbi ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku, bo upravni organ v skladu z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča ugotovil ali je Odlok o kategorizaciji glede sporne javne poti, ki poteka po zemljišču po parcelah v zasebni lasti, ustavno skladen in zakonit. 14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju Pravilnik).