Jedro

Ni dvoma, da lahko pomočniki izvršitelja samostojno opravijo izvršilni dejanji rubeža vozila in odvzema registrskih tablic, vendar pa smejo to v skladu z drugim odstavkom 38.a člena Pravilnika storiti šele po tem, ko je izvršitelj dolžniku vročil sklep o izvršbi, če ta predhodno še ni bil vročen (72. člen Pravilnika), in ga pozval na prostovoljno izpolnitev obveznosti (73. člen Pravilnika). V skladu s Pravilnikom mora torej izvršitelj sam priti na kraj rubeža in opraviti dejanja iz 72. in 73. člena Pravilnika, nato pa njegova prisotnost ni potrebna in lahko pomočnik izvršitelja samostojno opravi posamezna izvršilna dejanja iz drugega odstavka 38.a člena Pravilnika. Pravilnik torej nekatera opravila v okviru opravljanja izvršbe šteje za tako pomembna, da so zaupana izključno izvršitelju kot tistemu, ki mu je poverjeno opravljanje javne službe izvršitelja in ki izpolnjuje tudi z zakonom predpisane pogoje za opravljanje te javne službe, vključno z ustrezno minimalno izobrazbo, delovnimi izkušnjami, izpitom za izvršitelja in osebnostno primernostjo, tj. da je vreden javnega zaupanja. Izvedbe opravil, ki so v skladu z ZIZ in Pravilnikom zaupana izključno v opravo izvršitelju, izvršitelj ne more veljavno prenesti na svoje pomočnike, ki za izvedbo teh opravil po ZIZ in Pravilniku niso pristojni.

Izrek

I. Pritožbi upnice in izvršitelja zoper točko I izreka se zavrneta in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba izvršitelja zoper točko II izreka se zavrže. III. Pritožbi upnice zoper točko II izreka se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka delno spremeni tako, da se dolžniku naloži, da mora upnici v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 47,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

V nespremenjenem delu se pritožba upnice zoper točko II izreka zavrne in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

IV. Dolžnik mora upnici v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 5,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I izreka razveljavilo rubež dolžnikovih premičnih stvari z dne 14. 12. 2021, kakor izhaja iz rubežnega in cenilnega zapisnika izvršitelja A. A. IZV 2021/3342 z dne 17. 12. 2021, in izvršitelju naložilo, da v roku 8 dni od prejema tega sklepa dolžniku na lastne stroške izroči zarubljene premičnine. Pod točko II izreka je zavrnilo zahtevek upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so nastali z delom izvršitelja A. A. po obračunu št. IZV 2021/3342 z dne 17. 12. 2021. Pod točko III izreka pa je zavrnilo zahtevo dolžnika, naj se izvršitelju naloži, da mora dolžniku vsak dan od 14. 12. 2021 do vračila registrskih tablic plačati 42,00 EUR.

2. Zoper tako odločitev sta se pravočasno pritožila izvršitelj in upnica, pri čemer iz pritožb izhaja, da izpodbijata le odločitev pod točkama I in II izreka.

3. Izvršitelj je v pritožbi v zvezi z rubežem dolžnikovih premičnih stvari, opravljenim 14. 12. 2021, navedel, da so bila vsa izvršilna dejanja opravljena v skladu z osmim poglavjem Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in IV. poglavjem Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik). Pomočniki izvršitelja so postopek opravili v skladu s predpisi, pri čemer Pravilnik določa, katera izvršilna dejanja mora opraviti izključno izvršitelj. Sodišče je odločilo, da je rubež opravljen brez prisotnosti izvršitelja oziroma namestnika nezakonit, pri tem pa je spregledalo drugi odstavek 38.a člena Pravilnika, po katerem lahko pomočnik izvršitelja brez navzočnosti izvršitelja opravi rubež premičnih stvari dolžnika (82. člen ZIZ), cenitev zarubljenih stvari (89. člen ZIZ) ter odvzem listin in registrskih označb za premičnino (četrti odstavek 81. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navedlo, da je šlo za prvi poskus rubeža, ki so ga v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom 38.a člena v zvezi s 38., 53., 72. in 73. členom Pravilnika in prvim odstavkom 7. člena ter prvim odstavkom 294.b člena ZIZ opravili pomočniki izvršitelja brez navzočnosti izvršitelja. Taka obrazložitev je pomanjkljiva, nerazumljiva in se ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje bi se moralo najmanj opredeliti do pojasnil izvršitelja v odgovoru na zahtevo za odpravo nepravilnosti, da je bil dolžnik v skladu s 73. členom in na način iz 53. člena Pravilnika pozvan k prostovoljni izpolnitvi obveznosti, kar je zavrnil s pojasnilom, da dolga ne bo poravnal. Popolnoma brez osnove je navedba sodišča prve stopnje, da zahteve dolžnika za odpravo nepravilnosti ni poslalo upnici v izjasnitev, saj bi s tem zavleklo in podražilo postopek. S takim ravnanjem se je upnico izključilo iz postopka in jo prikrajšalo za pravico, da se izjasni o pomembnih dejstvih in okoliščinah. V zvezi z odločitvijo v točki II izreka, da se zaradi nezakonito opravljenega rubeža zavrne zahtevek upnice za povrnitev stroškov tega rubeža, je izvršitelj navedel, da je taka odločitev materialnopravno zmotna, saj je bil rubež zakonit. Stroškovnik je sestavljen v skladu z 8. in 10. členom Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik o tarifi), pri čemer so obračunani le dejanski stroški, potrebni za izvršilni postopek. Glede odločitve sodišča prve stopnje, da mora izvršitelj dolžniku izročiti zarubljene premičnine je izvršitelj predlagal, da se z izvršitvijo te obveznosti počaka do odločitve o pritožbi, saj bi bila v primeru uspešne pritožbe upnici povzročena nepopravljiva škoda, če bi bile dolžniku prej vrnjene registrske tablice. Sicer pa je izvršitelj 17. 12. 2021 registrske tablice poslal na Upravno enoto Maribor in jih lahko dolžnik prevzame tam. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da odpravi izpodbijani sklep in prizna rubež dolžnikovih premičnih stvari z dne 14. 12. 2021 ter ugodi zahtevku upnice za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Stroškov pritožbe ni priglasil. 4. Upnica je v pritožbi navedla, da je sklep o izvršbi dolžniku vročilo že sodišče, zato rubež po pomočnikih izvršitelja ni bil opravljen v nasprotju z 82. členom ZIZ in 72. členom Pravilnika, ki izvršitelju nalagata, da mora pred začetkom rubeža dolžniku vročiti kopijo sklepa o izvršbi oziroma kopijo sklepa o določitvi izvršitelja, če mu ta še ni bil vročen. Po navedbi izvršitelja je bil dolžnik tudi pozvan na prostovoljno plačilo v skladu s 73. členom Pravilnika, vendar je plačilo zavrnil, tako da so bili izpolnjeni vsi pogoji za opravo rubeža po pomočnikih izvršitelja po drugem odstavku 38.a člena Pravilnika. V obravnavani zadevi je glede na poročilo izvršitelja ob prejemu sklepa o izvršbi izvršitelj za zarubljeno osebno vozilo opravil vpis rubeža in prepoved razpolaganja v register, nato pa so bile 14. 12. 2021 na kraju samem odvzete registrske tablice, vozilo pa označeno kot zarubljeno. Ta dejanja lahko pomočnik izvršitelja opravi sam brez navzočnosti izvršitelja. Rubež je bil torej opravljen v skladu z veljavnimi predpisi, z njim povezani stroški pa predstavljajo potrebne izvršilne stroške, zato bi jih sodišče prve stopnje upnici moralo priznati. Tudi če bi držalo, da niso bili izpolnjeni pogoji z drugega odstavka 38.a člena Pravilnika, pa bi sodišče prve stopnje moralo priznati stroške izvršitelja, ki so nastali neodvisno od opravljanja izvršilnih dejanj na naslovu dolžnika: vpis v evidenco, zaznamba rubeža v rubežnem zapisniku, stroški v zvezi z vpisom v register pri AJPES, pridobitev podatkov o lastništvu vozila itd. Upnica je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da rubež z dne 14. 12. 2021 obdrži v veljavi in ugodi zahtevi upnice za priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov po obračunu izvršitelja z dne 16. 12. 2021. Priglasila je pritožbene stroške.

5. Dolžnik je v odgovoru na pritožbo izvršitelja navedel, da izvršitelj ni stranka izvršilnega postopka, zato nima pravice do pritožbe in bi jo bilo treba zavreči. Izpostavil je, da je dva meseca brez osebnega vozila in mu nastajajo stroški z najemom, čeprav je izvršitelju plačal vse, kar mu je naložilo sodišče. Skliceval se je na elektronsko sporočilo upnice z dne 24. 2. 2022, v katerem mu je upnica sporočila, da je na poziv izvršitelja izdala soglasje za vračilo registrskih tablic, in poudaril, da je to v nasprotju s pritožbenimi navedbami izvršitelja. V tej zvezi je dodal, da z zarubljenim osebnim vozilom ne more razpolagati in registrske tablice brez ustavitve rubeža nimajo vrednosti. Navedel je, da je zaradi izsiljevanja pomočnika izvršitelja na račun izvršitelja plačal 338,56 EUR, po prejemu pobotnice pa je zahteval vračilo tega zneska, ker je sodišče priglašene stroške izvršitelja že zavrnilo. Predlagal je, naj sodišče upnici naloži plačilo 30,00 EUR sodne takse za zahtevo za odpravo nepravilnosti. Ponovno je zahteval plačilo 42,00 EUR na dan do vračila registrskih tablic in izbrisa zastavne pravice na vozilu.

6. V odgovoru na pritožbo upnice je dolžnik navedel, da bi morala upnica 17. 12. 2021 sodišču predlagati ustavitev izvršbe zaradi poplačila, ne pa zahtevati priznanja izvršilnih stroškov, saj je vedela, da je dolžnik poravnal celotno glavnico, obresti in obe sodni taksi po sklepu o izvršbi. Nasprotoval je obstoju pravnega interesa upnice za pritožbo zoper točko I izreka. Upnici je očital, da v pritožbi neresnično navaja, da je bil dolžnik pozvan na plačilo dolga, saj noče razumeti, da mora izvršitelj sam pozvati dolžnika na poplačilo in tega dejanja ne more prenesti na svojega pomočnika. Soglašal je s stališčem sodišča prve stopnje, da izvršitelj zaradi nezakonitega rubeža ni upravičen do plačila nobenih stroškov in navedel, da je 3. 3. 2022 po obvestilu izvršitelja prevzel registrske tablice. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da sklep sodišča prve stopnje potrdi in postopek izvršbe ustavi ter zaradi ekonomičnosti odloči o stroških postopka tako, da upnici naloži, naj dolžniku v treh dneh povrne 30,00 EUR sodne takse plačane za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, 3,00 EUR stroškov nakazila, 42,00 EUR na dan od 14. 12. 2021 pa do 3. 3. 2022, ko je na svoje stroške dvignil registrske tablice in odstranil nalepke „zarubljeno“ z vozila in 11,00 EUR pisarniških stroškov. Podredno pa je predlagal, naj sodišče upnici naloži povrnitev 33,00 EUR sodne takse in stroškov za prevzem registrskih tablic in odstranitev označb „zarubljeno“ v višini 500 točk tarife izvršitelja v višini 140,00 EUR, 7,71 EUR (18 km) kilometrine in 11,00 EUR pisarniških stroškov.

7. Pritožba izvršitelja zoper točko I izreka ni utemeljena, zoper točko II izreka pa ni dovoljena.

8. Pritožba upnice zoper točko I izreka ni utemeljena, zoper točko II izreka pa je delno utemeljena.

**K točki I izreka (glede pritožb upnice in izvršitelja zoper točko I izreka izpodbijanega sklepa):**

9. Neutemeljeno je stališče dolžnika, da izvršitelj nima pravnega interesa za pritožbo zoper točko I izreka izpodbijanega sklepa. Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe je pravno sredstvo, ki je v skladu s prvim odstavkom 52. člena ZIZ namenjeno odpravi nepravilnosti, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe. Odločitev sodišča prve stopnje, da rubež dolžnikovih premičnin dne 14. 12. 2021 ni bil opravljen v skladu s predpisi, se tako neposredno nanaša na ravnanje izvršitelja. Na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZIZ mora sodišče o nepravilnostih, ki jih izvršitelj stori pri opravljanju izvršbe, obvestiti ministra, pristojnega za pravosodje in zbornico izvršiteljev. Če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja ali pri opravi drugih dejanj po tretjem odstavku 7. člena ZIZ krši določbe ZIZ ali drugega zakona ali pravila podzakonskih aktov, to na podlagi 3. točke 298.č člena ZIZ pomeni hujšo disciplinsko kršitev, ki je lahko podlaga za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja. Odločitev sodišča prve stopnje ima torej lahko posledice na področju disciplinske odgovornosti izvršitelja, zato je izvršitelju treba priznati upravičenje, da skuša s pritožbo doseči zase ugodnejšo odločitev. Prav tako je pravni interes za pritožbo zoper točko I izreka treba priznati upnici kot stranki postopka, v korist katere je bil zaradi poplačila njene terjatve opravljen rubež dolžnikovih premičnin, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom razveljavilo.

10. Drži sicer, da sodišče prve stopnje zahteve dolžnika za odpravo nepravilnosti pred sprejetjem odločitve ni vročilo v izjavo upnici, ampak le izvršitelju. Vendar je kršitev pravice do sodelovanja upnice v postopku,1 na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le, če jo stranka izrecno uveljavlja,2 v pritožbi uveljavljal le izvršitelj, ne pa tudi upnica, ki bi ji z ravnanjem sodišča prve stopnje lahko bila kršena pravica do izjave. Izvršitelj pa se v pritožbi ni upravičen sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti v razmerju do upnice, ki nevročitve zahteve v izjavo v pritožbi ne graja. Sicer pa med strankami in izvršiteljem niti ni sporno, da so izvršilna dejanja, ki so bila 14. 12. 2021 opravljena na naslovu dolžnikovega prebivališča, opravili pomočniki izvršitelja brez prisotnosti izvršitelja, ampak je sporno pravno vprašanje, ali so bili pomočniki izvršitelja po določbah ZIZ in Pravilnika za opravo teh dejanj pristojni.

11. Prvi odstavek 294.b člena ZIZ določa, da lahko izvršitelj za pomoč pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja zaposli največ pet oziroma s soglasjem ministra pristojnega za pravosodje največ deset pomočnikov izvršitelja. Podrobneje so opravila pomočnika izvršitelja opredeljena v 38.a členu Pravilnika. Ta v prvem odstavku določa, da lahko pomočnik izvršitelja skupaj z izvršiteljem opravlja opravila izvršitelja v vseh zadevah izvršbe in zavarovanja, ki so primeroma naštete v 38. členu Pravilnika. V drugem odstavku pa določa dejanja, ki jih lahko pomočnik izvršitelja opravlja brez navzočnosti izvršitelja (med drugim tudi odvzem listin in registrskih označb za premičnino, rubež premičnih stvari dolžnika in cenitev zarubljenih stvari), pri čemer izrecno določa, da jih lahko pomočnik izvršitelja opravi šele po izvedbi dejanj, ki jih izvršitelj opravi v skladu z 72. in 73. členom Pravilnika.

12. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo določbe Pravilnika, ki so bile po njegovi presoji kršene, ker je bilo neposredno izvršilno dejanje rubeža opravljeno izključno po pomočnikih izvršitelja brez prisotnosti izvršitelja, in v 5. točki obrazložitve zaključilo, da uporaba citiranih določb ne sme biti prepuščena kakršnikoli arbitrarni oziroma dispozitivni razlagi ne izvršitelja ne strank samih, rubež, ki ni opravljen v skladu s formalnimi predpisi, pa ne more imeti pravnih učinkov. Taka obrazložitev je sicer skopa, vendar omogoča preizkus, saj je glede na pritožbene navedbe sporno prav vprašanje, ali je bil rubež opravljen v skladu z 38.a členom Pravilnika. Ni dvoma, da lahko pomočniki izvršitelja samostojno opravijo izvršilni dejanji rubeža vozila in odvzema registrskih tablic, vendar pa smejo to v skladu z drugim odstavkom 38.a člena Pravilnika storiti šele po tem, ko je izvršitelj dolžniku vročil sklep o izvršbi, če ta predhodno še ni bil vročen (72. člen Pravilnika), in ga pozval na prostovoljno izpolnitev obveznosti (73. člen Pravilnika). V skladu s Pravilnikom mora torej izvršitelj sam priti na kraj rubeža in opraviti dejanja iz 72. in 73. člena Pravilnika, nato pa njegova prisotnost ni potrebna in lahko pomočnik izvršitelja samostojno opravi posamezna izvršilna dejanja iz drugega odstavka 38.a člena Pravilnika. Pravilnik torej nekatera opravila v okviru opravljanja izvršbe šteje za tako pomembna, da so zaupana izključno izvršitelju kot tistemu, ki mu je poverjeno opravljanje javne službe izvršitelja in ki izpolnjuje tudi z zakonom predpisane pogoje za opravljanje te javne službe, vključno z ustrezno minimalno izobrazbo, delovnimi izkušnjami, izpitom za izvršitelja in osebnostno primernostjo, tj. da je vreden javnega zaupanja. Izvedbe opravil, ki so v skladu z ZIZ in Pravilnikom zaupana izključno v opravo izvršitelju, izvršitelj ne more veljavno prenesti na svoje pomočnike, ki za izvedbo teh opravil po ZIZ in Pravilniku niso pristojni.

13. Res je, da v obravnavani zadevi vročitev sklepa o izvršbi po izvršitelju ni bila potrebna, saj je tega dolžniku vročilo že sodišče. Še vedno pa je obstajala dolžnost izvršitelja, da v skladu s 73. členom Pravilnika pred začetkom rubeža pri rubežu navzočega dolžnika pozove na plačilo zneska, izračunanega v skladu z 71. členom Pravilnika. Iz zapisnika o rubežu sicer izhaja, da je bil dolžnik na kraju rubeža pozvan k prostovoljnemu plačilu dolga, vendar so ga k temu pozvali pomočniki izvršitelja, ne pa izvršitelj, ki na kraju rubeža ni bil prisoten. Pritožbeno sodišče zato glede na vse zgoraj obrazloženo zaključuje, da rubež 14. 12. 2021 ni bil opravljen v skladu z drugim odstavkom 38.a člena Pravilnika, saj pred opravo izvršilnih dejanj, ki bi jih pomočniki izvršitelja sicer lahko opravili samostojno, dolžnik ni bil pozvan na prostovoljno plačilo dolga, tako kot to določa 73. člen Pravilnika, zaradi česar tudi dejanj, ki bi jih smeli opraviti šele po izvršiteljevemu pozivu k prostovoljni izpolnitvi obveznosti, pomočniki izvršitelja niso bili upravičeni opraviti. Sodišče prve stopnje je zato zahtevi za odpravo nepravilnosti utemeljeno ugodilo in nepravilno izveden rubež z dne 14. 12. 2021 utemeljeno razveljavilo ter odredilo vračilo registrskih tablic, pritožbeno sodišče pa je posledično pritožbi upnika in izvršitelja v tem delu zavrnilo in v točki I izreka potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**K točki II izreka (glede pritožbe izvršitelja zoper točko II izreka izpodbijanega sklepa):**

14. Izvršitelj nima pravice do pritožbe zoper točko II izreka sklepa sodišča prve stopnje, to je zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka upnice za priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov. Odločitev sodišča prve stopnje se namreč nanaša izključno na razmerje med upnico in dolžnikom, medtem ko je v razmerju med upnico in izvršiteljem obračun že postal dokončen, izvršitelj pa je s tem pridobil izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko zahteva plačilo od upnice (drugi odstavek 38.c člena ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ pritožbo izvršitelja zoper točko II izreka sklepa sodišča prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo.

**K točki III izreka (glede pritožbe upnice zoper točko II izreka izpodbijanega sklepa):**

15. Skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Plačilo za delo in stroški, ki jih upniku za opravljena izvršilna dejanja obračuna izvršitelj, so nadaljnji izvršilni stroški, katerih povrnitev lahko upnik zahteva od dolžnika, vendar le, če je izvršitelj te stroške utemeljeno obračunal in če so bila dejanja, ki jih je izvršitelj opravil, potrebna za izvršbo. Ker (fizični) rubež avtomobila, ki so ga pri dolžniku 14. 12. 2021 opravili pomočniki izvršitelja, ni bil opravljen v skladu z določbami ZIZ in Pravilnika (zaradi česar je sodišče opravljeni rubež tudi razveljavilo), stroškov, ki so upnici nastali neposredno v zvezi z opravljenim rubežem, ni mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo. Upnica od dolžnika tako ni upravičena zahtevati povrnitve stroškov opravljenega rubeža, ki jih je izvršitelj upnici obračunal v višini 500 točk oziroma 140,00 EUR, in tudi ne prevoznih stroškov, ki so nastali v zvezi s potovanjem pomočnikov izvršitelja na rubež in z njega, obračunanih v višini 3,28 EUR. Enako velja za strošek obračuna zamudnih obresti, ki je neposredno povezan z opravo posameznega rubeža (prva alineja drugega odstavka 71. člena Pravilnika in prva alineja drugega odstavka 73. člena Pravilnika) in ki ga je izvršitelj upnici obračunal v višini 50 točk oziroma 14,00 EUR. Izvršitelj pa je neutemeljeno obračunal tudi 100 točk oziroma 28,00 EUR za zaznambo rubeža v rubežnem zapisniku po peti alineji tar. št. 2 Pravilnika o tarifi. Iz podatkov spisa namreč ne izhaja, da bi v obravnavani zadevi šlo za položaj iz 91. člena ZIZ, ko sodišče po že opravljenem rubežu dovoli izvršbo na že zarubljene stvari za poplačilo kakšne druge terjatve istega upnika ali poplačilo terjatve kakšnega drugega upnika. Neutemeljeno je bil obračunan tudi na navedene zneske vezan znesek materialnih stroškov v višini 5% pavšala.

16. Pritožba pa je utemeljena v delu, v katerem opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi zahtevi upnice za priznanje potrebnih stroškov, ki niso bili neposredno povezani z dne 14. 12. 2021 opravljenim rubežem. Gre za dejanja, ki jih je izvršitelj moral opraviti ne glede na to, da je bil (fizični) rubež avtomobila pozneje opravljen v nasprotju s Pravilnikom. Upnik je na podlagi izvršiteljevega obračuna tako upravičen do povrnitve 20 točk (5,60 EUR) za pridobitev podatkov o lastništvu vozila, kar je bilo potrebno za pridobitev podatkov zaradi izvedbe vpisa zastavne pravice na dolžnikovem vozilu v AJPES na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZIZ (osma alineja tar. št. 16 Pravilnika o tarifi), 50 točk (14,00 EUR) za vložitev zahteve za vpis rubeža ter prepovedi odtujitve in obremenitve v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin pri AJPES (šesta alineja tar. št. 2 Pravilnika o tarifi) in 50 točk (14,00 EUR) za seznanitev s spisom in vpis v evidenco (prva alineja tar. št. 16 Pravilnika o tarifi). Glede zadnjega stroška pritožbeno sodišče dodaja, da gre za prvo izvršiteljevo dejanje po prevzemu spisa, ki sicer ne predstavlja izvršilnega dejanja v smislu 81. člena ZIZ, gre pa za nujno administrativno opravilo ob prevzemu izvršilne zadeve, namenjeno ustrezni organizaciji nadaljnjega poslovanja izvršitelja, zaradi česar je izvršitelju v Pravilniku o tarifi tudi izrecno priznano plačilo za njegovo opravo. Vsa navedena dejanja so bila izvedena preden je dolžnik na račun izterjevane terjatve prostovoljno plačal znesek 411,66 EUR (21. 12. 2021) in znesek 57,32 EUR (23. 12. 2021) in tudi s tega vidika potrebna za izvršbo, zaradi česar dolžnik v odgovoru na pritožbo upnici neutemeljeno očita, da zaradi izvedenih nakazil ni imela pravice zahtevati povrnitve navedenih stroškov.

17. Pritožbeno sodišče je upnici tako priznalo 120 točk (20+50+50), kar ob vrednosti točke 0,28 EUR znaša 33,60 EUR. K temu je treba prišteti še 1,68 EUR (5%) materialnih stroškov, obračunanih od navedenega zneska, do plačila katerih je izvršitelj upravičen po tretjem odstavku 10. člena Pravilnika o tarifi in 4,00 EUR stroškov, ki jih je izvršitelj imel z vpisom v register zastavnih pravic in zarubljenih premičnin pri AJPES, do povrnitve katerih je upravičen po prvem odstavku 10. člena Pravilnika o tarifi. Skupen znesek stroškov, do povrnitve katerih je upravičena upnica, tako znaša 39,28 EUR, skupaj z 22% DDV v znesku 8,64 EUR pa 47,92 EUR.

18. Pritožbeno sodišče je zgoraj navedene stroške upnici priznalo, ker so v zvezi z opravili izvršitelja že utemeljeno nastali in jih je mogoče šteti kot potrebne za izvršbo. To pa ne velja za strošek priprave stroškovnika, ki ga je izvršitelj na podlagi sedme alineje tar. št. 16 Pravilnika o tarifi obračunal v višini 20 točk (5,60 EUR), in nanj vezan 5% pavšal za materialne stroške. Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja sme izvršitelj v skladu z 61. členom Pravilnika vključiti šele v končno poročilo, ki ga skladno s 60. členom Pravilnika izdela po opravi vseh izvršilnih dejanj, oziroma sme obračun stroškov izdelati, če je podan položaj iz tretjega odstavka 61. člena Pravilnika. Takšen položaj pa, glede na to, da je izvršitelj do sestave zadevnega obračuna veljavno opravil le izvršilno dejanje vpisa rubeža v AJPES, ne pa tudi fizičnega rubeža dolžnikovega vozila z namestitvijo oznak, da je vozilo zarubljeno, in odvzemom registrskih tablic, v obravnavani zadevi ob sestavi zadevnega obračuna ni bil podan.

19. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi upnice zoper točko II izreka sklepa sodišča prve stopnje delno ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ delno spremenilo tako, da je upnici priznalo in dolžniku v plačilo naložilo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 47,92 EUR, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ).3 V presežku (tj. glede zavrnitve zahteve upnice za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 244,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastopa zamude dalje do plačila) pa je pritožbo upnice zoper točko II izreka kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**K točki IV izreka (odločitev o pritožbenih stroških):**

20. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker je upnica s pritožbo delno uspela, ji je pritožbeno sodišče na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ ob smiselni uporabi drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ priznalo sorazmerni del stroškov, ki so bili potrebni za pritožbo (33,00 EUR plačane sodne takse). Upnica je s pritožbo izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo njen zahtevek za povrnitev 292,68 EUR stroškov, uspela pa je za znesek 47,92 EUR, kar predstavlja 16,37% pritožbeni uspeh. Zato ji mora dolžnik v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti 5,40 EUR pritožbenih stroškov, kar predstavlja 16,37% od 33,00 EUR plačane sodne takse za pritožbo. Če ji stroškov ne bo povrnil v danem roku, mora od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. OZ v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ).

21. Glede stroškov, katerih povrnitev je v odgovoru na pritožbo zahteval dolžnik (tj. sodne takse, plačane za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti pri odpravljanju izvršbe, stroškov nakazila sodne takse, stroškov v zvezi s prevzemom registrskih tablic in odstranitvijo nalepk „zarubljeno“ z vozila, kilometrine in pisarniških stroškov), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ne gre za stroške pritožbenega postopka, o katerih bi bilo pristojno odločiti višje sodišče, temveč je o dolžnikovi zahtevi za povrnitev teh stroškov pristojno odločati sodišče prve stopnje. O dolžnikovem zahtevku za povračilo 42,00 EUR stroškov dnevno od 14. 12. 2021 do dneva vrnitve registrskih tablic (tj. do 3. 3. 2022), ki jih je imel dolžnik z najemom nadomestnega vozila, pa je bilo že pravnomočno odločeno, in sicer je o tem odločilo sodišče prve stopnje v točki III izreka sklepa z dne 11. 2. 2022, zoper katero dolžnik ni vložil pritožbe. Pritožbeno sodišče zato nima podlage, da bi presojalo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v tem delu. Prav tako pa o teh stroških, ker gre za že razsojeno zadevo, ne sme ponovno odločati sodišče prve stopnje.

1 8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. 2 Drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. 3 Iz podatkov spisa, in sicer iz dolžnikovega odgovora na pritožbo izvršitelja z dne 24. 2. 2022, poročila izvršitelja z dne 16. 2. 2022 s priloženim izpisom nakazila in pobotnico z dne 15. 2. 2022 in iz vloge upnice z dne 1. 3. 2022 izhaja, da je dolžnik po izdaji izpodbijanega sklepa 14. 2. 2022 izvršitelju plačal znesek 338,56 EUR, s čimer je kljub nasprotovanju utemeljenosti obračuna teh stroškov plačal tudi znesek stroškov, ki jih je z obračunom z dne 16. 12. 2021 obračunal izvršitelj, vključno s stroški, ki mu jih je pritožbeno sodišče pod točko III izreka predmetnega sklepa naložilo v plačilo. Ker je dolžnik te stroške plačal po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče opravljenega plačila pri svoji odločitvi glede spremembe sklepa sodišča prve stopnje ne more upoštevati. To plačilo pa bo v nadaljnjem postopku moralo upoštevati sodišče prve stopnje.