23. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Odvetniške pisarne A. & A. o.p., d.n.o., Ž., in odvetnice B. B. s Z. na seji senata dne 7. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba Odvetniške pisarne A. & A. o.p., d.n.o. in B. B. zoper sklep Okrožnega sodišča na Ptuju št. K 2/2003 Ks 395/03 z dne 5. 1. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju št. K 2/2003 z dne 20. 11. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnici z ustavno pritožbo izpodbijata sklep zunajobravnavnega senata, s katerim je bila kot neutemeljena zavrnjena pritožba odvetnice B. B., zaposlene v odvetniški družbi A. & A. o.p., d.n.o., zoper prvostopenjski sklep o odmeri nagrade. Z navedenim sklepom so bili odvetnici, ki je bila v kazenskem postopku postavljena obdolženemu S. M. kot zagovornica po uradni dolžnosti, priznani nagrada in stroški zastopanja v višini 23.630 točk. V delu, v katerem je zahtevala 75% povišanje tarifnih postavk po drugem odstavku 8. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/2003 in nasl. ─ v nadaljevanju OT), pa je sodišče zahtevek, ki se je nanašal na povišanje urnine, zavrnilo.

2.Pritožnici zatrjujeta kršitev načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navajata, da je sodišče nepravilno uporabilo Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 in nasl. ─ v nadaljevanju ZOdv) ter OT glede izračuna poviška, ki zagovorniku pripada v primeru zagovarjanja istega obdolženca za več kaznivih dejanj. Nadalje navajata, da je sodišče v istem kazenskem postopku zagovornike neenako obravnavalo, saj je sodišče nekaterim zagovornikom priznavalo povišanje na vse odvetniške storitve, tudi za porabljeni čas in urnino, nekaterim pa tega, predvsem v fazi glavnih obravnav, ni priznavalo. Po oceni pritožnic je sodišče brez razloga odstopilo od dotedanje sodne prakse. Pritožnici zatrjujeta tudi, da je sodišče kršilo 125. člen in četrti odstavek 153. člena Ustave. Navajata, da bi moral senat Okrožnega sodišča za razlago tarife zaprositi Upravni odbor Odvetniške zbornice in ne samovoljno interpretirati določila tarife v zvezi s poviškom na urnino. Ustavnemu sodišču predlagata, naj izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne Okrožnemu sodišču v novo odločanje.

B.

3.Pritožnici očitata sodišču napačno uporabo prava. Glede na to jima je treba pojasniti, da Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Ali je bilo priznanje višine nagrade in stroškov zadostno ali ne, je le vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Zato bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, ali sta izpodbijana sklepa očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve. V tem primeru bi namreč lahko šlo za kršitev enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti. Vendar izpodbijanima sklepoma takšnih pomanjkljivosti ni mogoče očitati. Sodišči sta svojo odločitev o zavrnitvi zahteve za 75% povišanje urnine zaradi zagovarjanja istega obdolženca za več kaznivih dejanj oprli na ustrezne določbe predpisa (tarife) ter svojo odločitev tudi izčrpno obrazložili. V zvezi z navedbo pritožnic, da sodišče ni upoštevalo razlage OT glede uporabe drugega odstavka 8. člena OT, ki jo je dal Upravni odbor Odvetniške zbornice, jima je treba pojasniti, da ZOdv ne določa, da je treba obvezno uporabiti obvezno razlago OT, ki jo sprejme Odvetniška zbornica, to je določeno le v 22. členu OT. Glede na navedeno za kršitev 22. člena Ustave očitno ne gre.

5.Kršitev pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ki je v sodnih postopkih odraz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pritožnici utemeljujeta z navedbami, da je sodišče zagovornike v istem kazenskem postopku obravnavalo neenako, saj je nekaterim priznavalo povišanje na vse priglašene stroške, tudi na urnino, drugim pa ne. Vsebinska obravnava tega očitka ni bila mogoča. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS je eden od pogojev za dopustnost ustavne pritožbe tudi ta, da so zoper izpodbijani akt izčrpana vsa pravna sredstva, kar ne pomeni le, da mora pritožnik že pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti vsa dopustna pravna sredstva, temveč tudi, da mora pravna sredstva izčrpati po vsebini. To pomeni, da mora že v teh pravnih sredstvih uveljavljati tiste kršitve, na katere se nato sklicuje v ustavni pritožbi (tako npr. v odločbi Up-41/96 z dne 25. 4. 1996, OdlUS V, 69). Kršitev, ki jo v ustavni pritožbi očitata pritožnici, ni bila uveljavljena v pritožbi. To pomeni, da ni podana procesna predpostavka izčrpanja pravnih sredstev za obravnavanje tega očitka v postopku z ustavno pritožbo.

6.Pritožnici v ustavni pritožbi zatrjujeta tudi odstop od enotne sodne prakse. Ta navedba bi bila lahko relevantna z vidika pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče ne sme brez razumne pravne obrazložitve odstopiti od uveljavljene in enotne sodne prakse. Očitek o odstopu od ustaljene sodne prakse je mogoče utemeljevati le z drugačnimi odločitvami sodišča višje ali vsaj enake stopnje, ne pa z odločitvami sodišč nižje stopnje. Pritožnici bi zato morali izkazati, da je tudi sodišče iste stopnje, kot je sodišče, ki je na zadnji stopnji odločilo v njunem primeru, v enakih primerih odločalo drugače. Zato že iz tega razloga ne gre za kršitev 22. člena Ustave.

7.Očitka pritožnic, da sta bili z izpodbijanima sklepoma kršeni določbi 125. in četrtega odstavka 153. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, teh pa navedeni določbi ne urejata.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnici, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Pri tem se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo, ali je odvetniška pisarna upravičena oseba za vložitev te ustavne pritožbe.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer