Jedro

Podatki o zadevi morajo omogočati presojo, ali gre za očitno nerazumno zadevo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrgel prošnjo tožnice kot prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica vložila 30. 6. 2023 prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedla, da prosi za pomoč v postopku zaradi plačila odškodnine po zakonu za ustvarjalca Republike Slovenije. Organ za BPP je prosilko dne 31. 5. 2023 pozval, da dopolni vlogo oz. sporoči podatke: točen naziv zakona, na podlagi katerega želi uveljavljati plačilo odškodnine ter številko uradnega lista RS, v katerem je bil objavljen; opiše škodo, ki je nastala ter predloži listine, ki izkazujejo kakšna škoda je nastala in kraj; predloži odškodninski zahtevek, ki ga je vložila ter odgovor zavezanca za plačilo odškodnine; sporoči zoper koga želi vložiti odškodninski zahtevek z opozorilom, da bo Organ za BPP njeno prošnjo zavrgel, v kolikor prosilka prošnje v postavljenem roku 8 dni ne bo dopolnila. Ker tožnica kot prosilka prošnje ni dopolnila, je Organ za BPP njeno prošnjo v skladu z določilom drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem (v nadaljevanju ZUP) postopku kot nepopolno zavrgel. 2. Tožnica je vložila laično tožbo v upravnem sporu, s katero izpodbija odločitev Organa za BPP. Iz priloge elektronskega sporočila, ki je sestavni del tožbe izhaja, da je tožnica poskušala urediti denarno odškodnino na okrožnem sodišču, kjer je dobila listino za zagotovljen uspeh, kot navaja, ampak je morala dopolniti z vlogo, ki jo je tudi posredovala odvetnici gospe A. A., ki je pa očitno ni oddala na sodišče. V svoji laični tožbi zahteva, da se uredi denarna odškodnina na osnovi resnice, dejstev in dokazov, da je „Danica ustvarjalec države Republike Slovenije“ in prav tako, da je „Danica ustvarjalec B.“. Zapisala je tudi, da ima versko čiščenje.

3. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi. Navaja, da iz navedene prošnje tožnice ni bilo mogoče ugotoviti kakšen postopek želi tožnica pri sodišču sprožiti niti kakšen zahtevek želi postaviti, torej ugotoviti izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato jo je tožena stranka pozvala k dopolnitvi vloge, ki pa je tožnica ni dopolnila. Dodatno tožena stranka navaja, da je tožnica v preteklih letih vložila več prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči (skupaj 17), pri čemer ji je bila večkrat že dodeljena brezplačna pravna pomoč, med drugim tudi za pravno svetovanje pri želeni odvetnici A. A. glede na obseg želene pomoči. V predmetni zadevi pa tožena stranka enostavno ni mogla presoditi izpolnjevanja objektivnega pogoja niti niso bili izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja. Tožnica se je večkrat tudi udeležila uradnih ur, kjer pa prav tako tožena stranka enostavno ne more ugotoviti oblike želene pomoči glede na to, da ves čas vztraja, da je njeno ime „Danica ustvarjalka države Republike Slovenije“ ter da ji po zakonu ustvarjalca Republike Slovenije pripada mesečna plača, stanovanje, toženi stranki pa ne poda nobenih podatkov o sami zadevi niti podlage, na osnovi katere bi ji zahtevane pravice pripadale.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se prošnja tožnice za brezplačno pravno pomoč, ki jo vložila 30. 6. 2023, zavrže. Organ za BPP je odločitev oprl na drugi odstavek 67. člena ZUP in ugotovitev, da tožnica prošnje po pozivu ni dopolnila tako, da bi bila sposobna za obravnavanje, saj ni navedla podatkov, za katere je bila pozvana, in ki jih je organ potreboval, da bi lahko odločil o tem, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje brezplačne pravne pomoči, določeni v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

6. V 32. členu ZBPP določa, katere podatke mora vsebovati prošnja za brezplačno pravno pomoč. Med drugim je v četrti alineji drugega odstavka 32. člena ZBPP določeno, da mora prošnja vsebovati podatke o zadevi. Glede na to, da je v prvem odstavku 24. člena ZBPP določeno, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena, prošnja mora vsebovati podatke, ki tako vsebinsko presojo izpolnjevanja pogojev omogočajo. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je določeno, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna (če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale), kar pomeni, da morajo podatki o zadevi omogočati presojo, ali gre za očitno nerazumno zadevo.

7. Tožnica pozivu Organa za BPP z dne 31. 5. 2023 za dopolnitev vloge za brezplačno pravno pomoč ni sledila in dopolnila vloge za brezplačno pravno pomoč. Tudi iz tožbe, ki jo je tožnica vložila v upravnem sporu ni mogoče ugotoviti, v kakšni zadevi želi tožnica brezplačno pravno pomoč.

8. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tako ostala nepopolna in neprimerna za obravnavanje, zaradi česar jo je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP utemeljeno zavrgel. 9. Glede na navedeno, je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zaradi česar je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, pri čemer sodišče pripominja, da je šlo zgolj za procesno odločitev in odločanje o pravnem vprašanju, zaradi česar tudi glavna obravnava v predmetni zadevi ni potrebna.