Jedro

Oseba, ki prosi za državljanstvo RS z naturalizacijo, mora izpolnjevati vseh osem pogojev iz 10. člena ZDS, med drugim tudi pogoj, da dejansko živi v Republiki Sloveniji že 10 let.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, ker tožnik v Republiki Sloveniji dejansko ne živi že 10 let, kar je eden od osnovnih pogojev za pridobitev državljanstva z redno naturalizacijo po 10. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS).

V tožbi tožnik navaja, da je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje in tudi nepravilno uporabila zakonske določbe. Tožnik izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, saj živi v Sloveniji že preko 10 let od tega neprekinjeno več kot pet let, pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo. Tožnik ima zagotovljeno stanovanje, je zaposlen v tekstilni tovarni ..., obvlada slovenski jezik in izpolnjuje druge predpisne pogoje za pridobitev državljanstva z naturalizacijo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi odločbo tožene stranke. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je iz tožnikovega življenjepisa razvidno, da je v Slovenijo prišel leta 1986 in tako ne izpolnjuje pogoja 10-letnega bivanja v Republiki Sloveniji. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 10. člena ZDS pridobi z naturalizacijo lahko državljanstvo Republike Slovenije oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, če izpolnjuje vse naštete pogoje te določbe, med katerimi je tudi pogoj, da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje. Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, tako kot navaja v odločbi tudi tožena stranka, da tožnik živi v Sloveniji od leta 1986. Tožnik sicer v tožbi navaja, da živi v Sloveniji že preko 10 let, sodišče pa ugotavlja, da za to trditev tožnik v postopku ni ponudil nobenega dokaza oziroma celo obratno, v prošnji za državljanstvo z dne 15.2.1992 sam navaja, da živi v Sloveniji od leta 1986. Zato sodišče ne dvomi v resničnost dejstva, ki ga je s tem v zvezi ugotovila tožena stranka. Na podlagi tega dejstva je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 3. točke 1. odstavka 10. člena ZDS, ki je pomemben pogoj, saj dolžina prebivanja v Sloveniji omogoča presojo ostalih pogojev te določbe. Oseba, ki prosi za državljanstvo z naturalizacijo, pa mora izpolnjevati vseh osem pogojev navedene zakonske določbe. Ker torej tožnik ne izpolnjuje pogoja, da dejansko živi 10 let v Sloveniji, je po presoji sodišča tožena stranka odločila v skladu z ZDS.

Iz navedenih razlogov je tožba neutemeljena, zato tožnik z njo ni uspel. Sodišče jo je kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).