Jedro

Specialna ureditev v ZFPPIPP glede področja vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb ne izključuje uporabe pravil OZ o razvezi oz. spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. do 115. člen OZ).

Ureditev, kot je vsebovana v citiranih členih ZFPPIPP, po presoji pritožbenega sodišča kaže na namen zakona, da se uporabijo določbe ZFPPIPP, če posamezni primer oz. situacijo v stečaju posebej urejajo (drugače od splošnih pravil obligacijskega prava), v drugih primerih pa naj se uporabijo splošna pravila OZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) zahtevala: - razvezo prodajne pogodbe, sklenjene dne 25. 3. 2010 med toženo stranko (v nadaljevanju: toženko) kot prodajalcem in tožnico kot kupcem (točka I izreka), v obliki sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v zadevi opr. št. Pg 249/2009, katere predmet je bila prodaja več nepremičnin v k.o. P. v skupni izmeri 25.167 m2 za ceno (z vključenim DDV) 6.946.092,00 EUR; - plačilo zneska 3.673.612,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ob pogoju, da tožnica toženki izstavi: (i) overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri predmetnih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist toženke in (ii) listine v predpisani obliki, na podlagi katerih je mogoče doseči izbris vpisanih bremen v korist tretjih oseb; - povračilo stroškov pravdnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Hkrati je še odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške v znesku 45.393,15 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka) in da tožnica sama nosi svoje stroške postopka (točka III izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov.

V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve določb postopka iz. 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Protispisnost je podana glede navedbe sodišča prve stopnje, da je tožnica zatrjevala, da je "odstopila" od predmetne prodajne pogodbe. Tožnica je namreč v postopku trdila, da zahteva razvezo prodajne pogodbe po 112. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Posledično je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno, izpodbijana sodba pa nima razlogov o odločilnih dejstvih v zadevi. Hkrati je s tem kršilo tudi pravico tožnice do izjave v postopku, saj se ni opredelilo do njenih pravnorelevantnih trditev.

Nadalje pritožba argumentirano kot zmotni nasprotuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da tožnica nima pravice zahtevati razveze pogodbe po 112. členu OZ, ker naj bi bil Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) specialnejši predpis, ki naj bi to onemogočal. Ker ZFPPIPP ne ureja instituta spremenjenih okoliščin, niti ga ne razveljavlja, ni nobene osnove za uporabo razlagalnega argumenta "lex specialis derogat legi generali". Zmotno je v tej zvezi tudi sklicevanje sodišče prve stopnje na načelo "pacta sunt servanda", saj to načelo ni temeljno načelo stečajnega prava. Ravno nasprotno: ureditev v ZFPPIPP določa dodatne primere ex lege prenehanja pogodbe oz. dodatno pravico stečajnega dolžnika do odstopa od pogodbe. Že iz določbe sedmega odstavka 268. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da ostale pravice (v katere ta zakon izrecno ne posega) pogodbenih strank po splošnih pravilih obligacijskega prava niso izključene.

Nazadnje pritožba še izpostavlja, da je izpodbijana sodba za tožnico sodba presenečenja, saj v postopku nihče ni trdil ali omenjal, da je uporaba 112. člena OZ v konkretni situaciji izključena, sodišče prve stopnje pa je celo angažiralo izvedenca, s katerim bi se ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oz. jo podrejeno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po preizkusu sodbe v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) zaključuje, da izpodbijana odločitev temelji na zmotni materialnopravni presoji zadeve, zaradi česar je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Navedeno je narekovalo njeno razveljavitev, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

5. V obravnavanem gospodarskem sporu tožnica zahteva razvezo med pravdnima strankama v obliki sodne poravnave sklenjene prodajne pogodbe za nepremičnine na podlagi 112. člena OZ in (posledično) vračilo že plačanih zneskov kupnine ob hkratnem prenosu lastninske pravice na nepremičninah nazaj na toženko. Toženka je zahtevku nasprotovala predvsem s trditvami o tem, da okoliščine, na katere se sklicuje tožnica ne morejo predstavljati spremenjenih okoliščin po določilih 112. člena OZ. Gre za običajne poslovne rizike, ki jih je pogodbena stranka dolžna pretehtati in oceniti že pred sklenitvijo pogodbene zaveze.

6. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju trditev tožnice, da je bila predmetna prodajna pogodba do začetka stečajnega postopka nad toženko vzajemno neizpolnjena, primarno presodilo, da je potrebno upoštevati posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, vsebovana v 265. do 268. členu ZFPPIPP, ki je glede na določila OZ specialni predpis. Ob povzemanju vsebine citiranih določb je sodišče prve stopnje nadalje presodilo, da ZFPPIPP omogoča odstop od pogodbe stečajnemu dolžniku in razvezo pogodbe s strani druge pogodbene stranke le iz razlogov, ki izvirajo iz faze izpolnitve pogodbe in še to samo v posebnih primerih. Ker ZFPPIPP ne omogoča razveze iz razloga spremenjenih okoliščin, po presoji sodišča prve stopnje po začetku stečajnega postopka razveza pogodbe iz tega razloga ni mogoča. 7. Pritrditi je pritožbi, da je takšna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje napačna in da temelji na zmotni presoji dometa pravila "lex specialis derogat legi generali".

8. Brez dvoma so določbe ZFPPIPP v pododdelku 5.3.3. (Posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe) glede na splošno ureditev v OZ specialne narave in da jih je potrebno zaradi dejstva, ker je toženka v stečaju, uporabiti primarno, če se nanašajo na zatrjevano in ugotovljeno dejansko in pravno situacijo primera. Vendar je pritrditi stališču pritožbe, da specialna ureditev v ZFPPIPP glede področja vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb ne izključuje uporabe pravil OZ o razvezi oz. spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. do 115. člen OZ).

9. Po oceni pritožbenega sodišča niti jezikovna, niti namenska razlaga specialnih določb ne utemeljuje presoje, kot jo je napravilo sodišča prve stopnje predvsem v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Prvenstveno nobeno pravilo, zajeto v 265. do 268. členu ZFPPIPP, ne ureja vprašanja razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, niti na splošno ne izključuje uporabe splošnih pravil obligacijskega prava glede prenehanja vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb na podlagi odstopa ali razveze. O nasprotnem ne prepriča argumentacija, ki jo je skozi vsebinsko analizo citiranih določb ZFPPIPP podalo sodišče prve stopnje.

10. Posebna ureditev glede možnosti odstopa stečajnega dolžnika od takšne pogodbe (267. člen ZFPPIPP), položaja nasprotne pogodbene stranke v primeru, če mora ta svojo izpolnitev opraviti prva (prvi odstavek 266. člena ZFPPIPP) in dejstva ex-lege razveze pogodbe v primeru, ko je rok za izpolnitev stečajnega dolžnika bistvena sestavina pogodbe (drugi in tretji odstavek 266. člena ZFPPIPP), ne nakazuje na to, da določb OZ v drugih primerih odstopa oz. razveze pogodbe ni dopustno uporabiti, kot to zmotno tolmači sodišče prve stopnje. Prav nasprotno: ureditev, kot je vsebovana v citiranih členih ZFPPIPP, po presoji pritožbenega sodišča kaže na namen zakona, da se uporabijo določbe ZFPPIPP, če posamezni primer oz. situacijo v stečaju posebej urejajo (drugače od splošnih pravil obligacijskega prava), v drugih primerih pa naj se uporabijo splošna pravila OZ.

11. Prav noben sprejemljiv argument ne govori v prid stališču, da bi (lahko) bili zaradi opisane ureditve v ZFPPIPP pogodbeni stranki (razen za točno določene in posebej urejene primere) okrnjeni v svojih pravicah in obveznostih, ki jih imata po splošnih pravilih obligacijskega prava. Takega argumenta tudi sodišče prve stopnje ne ponudi, ko navaja, da določbe ZFPPIPP zasledujejo predvsem osnovni namen pogodbenega prava, zajet v načelu "pacta sunt servanda". To načelo, ki je sicer eno temeljnih splošnih načel obligacijskega prava, je, kot pravilno izpostavlja pritožba, z določili ZFPPIPP celo nekoliko okrnjeno, saj le-ta dajejo stečajnemu dolžniku posebno odstopno upravičenje, ki mu po splošnih pravilih obligacijskega prava ne pripada. To odstopno upravičenje pa dejansko zasleduje temeljno načelo stečajnega prava, t.j. načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (prim. četrti odstavek 267. člena ZFPPIPP), ob hkratni zahtevi po njihovi enakopravni obravnavi.

12. Da splošna ureditev po OZ glede pravic (obeh) strank v zvezi z odstopom od pogodbe (pa tudi zahteve za njeno razvezo iz različnih zakonsko predvidenih razlogov) s specialno ureditvijo po ZFPPIPP ni izključena, pa je nenazadnje jasno razvidno iz določbe sedmega odstavka 268. člena ZFPPIPP. Ta določa, da se četrti odstavek1 tega člena uporablja tudi, če stečajni dolžnik ali njegov sopogodbenik po začetku stečaja uresniči pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ki jo ima po splošnih pravilih obligacijskega prava.

13. Glede na obrazloženo je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožnica kot pogodbena stranka zaradi stečaja nad toženko nima (več) pravice zahtevati razveze prodajne pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin po 112. členu OZ. V posledici tega je ostalo dejansko stanje glede zatrjevanih okoliščin, ki naj bi razvezo utemeljevale, nepopolno ugotovljeno.

14. Ker je pritožba utemeljena že ob upoštevanju doslej navedenega, se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih navedb ni posebej opredeljevalo.

15. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje (355. člen ZPP).

16. V novem sojenju bo moralo prvostopenjsko sodišče, upoštevajoč zgoraj obrazložena materialnopravna izhodišča, svoje dejanske ugotovitve in materialnopravne razloge ustrezno dopolniti in v zadevi ponovno razsoditi.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 ta glasi: "Če zahtevek druge pogodbene stranke za vračilo delne izpolnitve zaradi pobota po drugem odstavku tega člena ne preneha v celoti, mora druga pogodbena stranka terjatev za plačilo razlike prijaviti v stečajnem postopku in se ta terjatev plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov."