23. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe odvetnika A. A. s Ž. na seji senata dne 7. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča na Ptuju št. K 2/2003 Ks 18/04 z dne 11. 2. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju št. K 2/2003 z dne 16. 1. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep zunajobravnavnega senata, s katerim je bila kot neutemeljena zavrnjena njegova pritožba zoper sklep o odmeri nagrade. Z navedenim sklepom so bili pritožniku, ki je bil v kazenskem postopku postavljen obdolženemu B. B. kot zagovornik po uradni dolžnosti, priznani nagrada in stroški v višini 30.220 točk. V delu, v katerem je zahteval 100% povišanje tarifnih postavk po drugem odstavku 8. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in nasl. ─ v nadaljevanju OT), pa je sodišče zahtevek, ki se je nanašal na povišanje urnine, zavrnilo.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navaja, da je prišlo do razhajanja pri tolmačenju OT, katero je sodišče arbitrarno rešilo v nasprotju z določbo 20. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in nasl. ─ v nadaljevanju ZOdv). OT namreč v 22. členu določa pristojnost Upravnega odbora Odvetniške zbornice za pojasnila in obvezno razlago OT. Po oceni pritožnika je sodišče ravnalo v nasprotju s 125. in četrtim odstavkom 153. členom Ustave, ko ni pridobilo obvezne razlage OT. Nadalje navaja, da je sodišče v istem kazenskem postopku zagovornike obravnavalo neenako, saj je sodišče nekaterim zagovornikom priznavalo povišanje na vse odvetniške storitve, tudi za porabljeni čas in urnino, nekaterim pa tega ni priznavalo. S tem je sodišče, po oceni pritožnika, tudi neutemeljeno odstopilo od ustaljene sodne prakse. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne Okrožnemu sodišču v novo odločanje.

3.Pritožnik je dne 31. 3. 2004 ustavno pritožbo dopolnil z zapisnikom seje upravnega odbora Odvetniške zbornice z dne 16. 3. 2004 o obvezni razlagi 8. člena OT.

B.

4.Pritožnik očita sodišču napačno uporabo prava. Glede na to mu je treba pojasniti, da Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Ali je bilo priznanje višine nagrade in stroškov zadostno ali ne, je le vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Zato bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, ali sta izpodbijana sklepa očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve. V tem primeru bi namreč lahko šlo za kršitev enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti. Vendar izpodbijanima sklepoma takšnih pomanjkljivosti ni mogoče očitati. Sodišči sta svojo odločitev o zavrnitvi zahteve za 100% povišanje urnine zaradi zagovarjanja istega obdolženca za več kaznivih dejanj oprli na ustrezne določbe predpisa (tarife) ter svojo odločitev tudi izčrpno obrazložili. V zvezi s pritožnikovo navedbo, da sodišče ni upoštevalo razlage OT glede uporabe drugega odstavka 8. člena OT, ki jo je dal Upravni odbor Odvetniške zbornice, mu je treba pojasniti, da ZOdv ne določa, da je treba obvezno uporabiti obvezno razlago OT, ki jo sprejme Odvetniška zbornica, to je določeno le v 22. členu OT. Glede na navedeno za kršitev 22. člena Ustave očitno ne gre.

6.Kršitev pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ki je v sodnih postopkih odraz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pritožnik utemeljuje z navedbami, da je sodišče zagovornike v istem kazenskem postopku obravnavalo neenako, saj je nekaterim priznavalo povišanje na vse priglašene stroške, tudi na urnino, drugim pa ne. Vsebinska obravnava tega očitka ni bila mogoča. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS je eden od pogojev za dopustnost ustavne pritožbe tudi ta, da so zoper izpodbijani akt izčrpana vsa pravna sredstva, kar ne pomeni le, da mora pritožnik že pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti vsa dopustna pravna sredstva, temveč tudi, da mora pravna sredstva izčrpati po vsebini. To pomeni, da mora že v teh pravnih sredstvih uveljavljati tiste kršitve, na katere se nato sklicuje v ustavni pritožbi (tako npr. v odločbi Up-41/96 z dne 25. 4. 1996, OdlUS V, 69). Kršitev, ki jo v ustavni pritožbi očita pritožnik, ni bila uveljavljena v pritožbi. To pomeni, da ni podana procesna predpostavka izčrpanja pravnih sredstev za obravnavanje tega očitka v postopku z ustavno pritožbo.

7.Z vidika 22. člena Ustave bi bil lahko relevanten tudi pritožnikov očitek, da je sodišče pri odmeri stroškov in nagrade odvetniku odstopilo od ustaljene sodne prakse. Pritožnikove trditve so v tem delu zgolj pavšalne in kot take ne zadoščajo za ugotovitev kršitve pravice do enakega varstva pravic.

8.Pritožnikovega očitka, da sta bili z izpodbijanima sklepoma kršeni določbi 125. in četrtega odstavka 153. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, teh pa navedeni določbi ne urejata.

9.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer