Jedro

Na podlagi izvedeniškega mnenja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so podani vsi pogoji za sprejem v socialno varstveni zavod na podlagi 74. člena ZDZdr. Pritožba zavoda, da je prezaseden in da nima dovolj delavcev, ne more biti utemeljena. Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da bo zavod sprejel nasprotno udeleženko, ko se bo sprostilo mesto na varovanem oddelku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se A. A. sprejme na varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda ... (SVZ) za čas enega leta od dneva namestitve v zavod dalje, pri čemer je zavod dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo SVZ in uveljavlja vse pritožbene razloge. SVZ izvaja institucionalno varstvo polnoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju. Izvaja institucionalno varstvo po 16. členu ZSV in sprejema stanovalce na podlagi Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Zakon o duševnem zdravju pa po členu 75, oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem, če ne privoli, je sprejeta v varovani oddelek le, če so podani pogoji iz 74. člena ZDZdr. Sklep sicer povzema podatke še preostalih treh SVZ o stanju zasedenosti. Vendar se sodišče ni opredelilo, zakaj je izbralo za sprejem SVZ, ampak je zgolj navedlo stanje zasedenosti. Za nasprotno udeleženko pa napiše, da ne more podati privolitve zaradi zdravstvenega stanja. Pri pritožniku je 24 oseb, drugi zavodi pa imajo verificiranih zgolj dvanajst oseb. To pomeni, da je število stanovalcev v SVZ toliko večje in večje tveganje za varnost stanovalcev in delavcev varovanega oddelka. Stanje se lahko dnevno spreminja zaradi notranjih potreb zavoda. Neetično in nesprejemljivo je trpanje ljudi v prepoln varovani oddelek. Gre za kršenje osnovnih človekovih pravic in njegovega dostojanstva. V pogojih prezasedenosti gre tudi za nevarnost za druge stanovalce in zavod ne more prevzeti odgovornosti. Kapacitete so že presežene in le stežka jih obvladujejo. Sodišče mora upoštevati tudi prostorske zmožnosti zavoda. Zaradi prezasedenosti pride do fizičnih poškodb, kar mora obravnavati policija in je vsak teden o tem obveščena. Gre za sobivanje stanovalcev v istem prostoru, ki ne sodijo v isti prostor. SVZ ima največjo koncentracijo oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji. To pomeni hudo nevarnost za življenje in zdravje varovanih oseb in osebja. V preteklem letu je namestitev potrebovalo kar 76 stanovalcev. Treba je upoštevati tudi epidemiološko stanje. Nameščenih je trikrat več oseb kot jih je zavod dolžan sprejeti. Nasprotna udeleženka bo nameščena v dnevni prostor varovanega oddelka pod video nadzorom, kar bo onemogočalo izvajanje aktivnosti za druge uporabnike, ki so že nameščeni na varovanem oddelku. Ne bo imela osnovnih pogojev za bivanje, saj izven sob ni zagotovljenih sanitarij, ali zasebnih prostorov. Vrhovno sodišče je odločilo, da je nameščanje oseb v prezaseden varovani oddelek nedopusten in pomeni kršitev ustavnih pravic. Sodišče je na strani 4 sklepa zapisalo, da gre pri nasprotni udeleženki za razvojni zaostanek, kar se odraža v blagi duševni manj razvitosti, kar pomeni, da so inteligenčne sposobnosti in prilagoditvene zmogljivosti posameznika pod raven, ki je primerna za njeno starost, globalni razvoj pa se izkaže pred 18 letom starosti. Sodišče bi se moralo zavedati, da je namestitev take osebe na varovani oddelek, kjer biva na mestu večje število oseb, ki imajo najhujše oblike motenj, škodljiva. Zaradi svoje mladosti bo zagotovo izpostavljena veliki možnosti izkoriščanja in zlorab, kar je zaradi pomanjkanja kadra nemogoče nadzorovati. Komisija za sprejem je ugotovila, da nasprotna udeleženka zaradi svoje mladosti ne izpolnjuje pogojev za sprejem in ne sodi na varovani oddelek. SVZ ne izvaja posebnega programa vzgoje in izobraževanja, do katerega imajo pravico mlajše polnoletne osebe in zanje ni strokovno kadrovsko usposobljen. Opozarja na 21., 34. in 17. člen Ustave. Sprejem take osebe sproži resne incidente med nasprotno udeleženko in drugimi stanovalkami. Dolgoročno ni pričakovati sprostitve prostega mesta.

3. Na vročeno pritožbo predlagajoča stranka, odvetnica nasprotne udeleženke in nasprotna udeleženka niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je dovoljena, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 74. in 75. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je pravilno citiralo pravno podlago za odločitev in pravilno ugotovilo dejansko stanje.

6. Pritožba ne graja izvedeniškega mnenja dr. B. B., graja pa sklep sodišča, da je SVZ primeren za namestitev nasprotne udeleženke. Poglavitni očitek pritožbe je, da ima nasprotna udeleženka lažjo duševno motnjo, ki že zaradi mladosti ne dopušča nastanitve pri njih, kjer so na varovanem oddelku osebe, ki imajo najhujše oblike motenj.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedeniškega mnenja pravilno ugotovilo, da gre pri nasprotni udeleženki za razvojni zaostanek, ki se izraža v obliki blage duševne manjvrednosti, od česar je prišlo zaradi zastoja rasti med nosečnostjo in prezgodnjega poroda. Sedaj pa je poslabšanje psihičnega stanja in funkcioniranja. Iz izvedeniškega mnenja je sodišče pravilno povzelo, da je prišlo do izrazitega poslabšanja psihičnega stanja in funkcioniranja marca 2021, ko se je po travmatskem dogodku razvila akutna stresna situacija in je bila zaradi napada v obliki izgube zavesti, motoričnih vzgibkov ter kričanja, prvič sprejeta na zdravljenje na oddelek za adolescentno psihiatrijo. Nato pa je junija 2021 bila hospitalizirana po poskusu samomora, nato so sledile številne hospitalizacije in v času vložitve predloga, je že dvanajstih hospitalizirana. Izvedenka je ugotovila, da se izražajo težave z vedenjskimi zapleti s samopoškodbami in grožnjami, heteroagresijo, ki je bila usmerjena običajno na starše. Ker pritožba trdi, da namestitev v SVZ ni primerna, sodišče opozarja, da je sodišče na podlagi izvedeniškega mnenja med drugim ugotovilo, da je bila nasprotna udeleženka pred zadnjim sprejemom tudi v Mladinskem klimatskem zdravilišču ..., a je tudi že prvi dan od tam pobegnila. Bila je tudi že nameščena v centru Z., od koder je tudi pobegnila.

8. Sodišče je na podlagi izvedeniškega mnenja tudi ugotovilo, da se je nasprotna udeleženka z dejanji, kot so pobegi od doma, hoja po avtocesti, hoja preko reke, nevaren spust s kolesom in podobno, neposredno ogrožala, kar je posledica duševne motnje z moteno presojo realnosti in nezmožnosti obvladovanja svojega ravnanja. Izvedenka tudi soglaša, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno. Nasprotna udeleženka ni sposobna samostojnega življenja v lastnem gospodinjstvu in zato izvedenka predlaga namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

9. Glede na pritožbeno trditev, da nasprotna udeleženka ne sodi na varovani oddelek posebnega SVZ, je treba odgovoriti, da je izvedenka ugotovila, da gre pri nasprotni udeleženki za ogrožanje kot posledico duševne motnje z moteno presojo realnosti in nezmožnostjo obvladovanja svojega ravnanja, zaradi katerega ogroža svoje življenje in življenje drugih in da drugi način zdravljenja ni možen. Nasprotna udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ga ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, saj je kontrola nad vedenjem okrnjena, uvid v bolezen je odsotna. Izvedenka je tudi ugotovila, da nasprotna udeleženka potrebuje nadzor pri vseh življenjskih opravilih in pri jemanju zdravil. Rabi visoko strukturirano okolje, nadzor pri delu in pomoč pri načrtovanju vsakdana.

10. Zmotno meni pritožba, da je sodišče ugotovilo, da bi moral SVZ nuditi tudi izobraževanje. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je nasprotna udeleženka s pomočjo zaključila osnovno šolo v sklopu C. s prilagojenim programom in da je bila pri nadaljevanju šolanja neuspešna.

11. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 74. člena ZDZdr.

12. Pritožba meni, da sklep nima razlogov, zakaj je bil izbran SVZ in ne kakšen drugi zavod. Izpodbijani sklep ima o tem razloge na strani 6 in 7 obrazložitve. Sodišče prve stopnje je opravilo poizvedbe pri vseh štirih socialno varstvenih zavodih, ki so verificirani za nudenje tega varstva. Pri tem je ugotovilo, da so vsi zavodi zasedeni, pri čemer je SVZ sporočal o 100 % zasedenosti, ostali zavodi pa o prezasedenosti (Dom na K. 33 %, Dom L. 120 %, Dom N. 125 %). Zmotno meni pritožba, da bi iz izreka izpodbijanega sklepa sledilo, da mora pritožnik takoj sprejeti nasprotno udeleženko. Iz izreka sledi, da je zavod dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih. Dokler tako mesto ne bo sproščeno, nimajo te obveznosti.

13. Zato ni primerna pritožbena navedba o tem, da bodo oskrbovanke na tem delu zavoda "prenatrpane" in da bo nasprotna udeleženka ogrožena, tako telesno kot duševno. Pritožbeno sodišče tudi opozarja, da mora biti namestitev takšna, da je človeku dostojna in strokovno primerna. Pri tem ni korektno groziti, da bo nasprotna udeleženka zaradi svoje mladosti izpostavljena možnosti izkoriščanja in zlorab. Pritožnik mora zagotoviti varstvo človekovega dostojanstva in nedotakljivost človekovega življenja. V primeru, da zavod nima dovolj kadra, je treba iskati rešitve res v zmanjšanju kapacitet v teh oddelkih. Dokler ta zavod deluje, ne more groziti z neizpolnjevanjem institucionalnega varstva, ki je ustanovljen. Zavod lahko sprejme toliko oseb, kolikor je verificiranih. Čez to število pa ne more in je v tem primeru treba počakati, da se prvo mesto sprosti.

14. Pritožba še trdi, da je SVZ največja ustanova v Sloveniji z največjim številom oseb na varovanem oddelku. Pri tem želi poudariti, da imajo drugi zavodi manjše število varovancev. Res bi statistična primerjava pokazala, da je manjši zavod z manjšimi kapacitetami prej prezaseden kot večji zavod, vendar večji zavod ima zato toliko večje kapacitete in število zaposlenih. Sodišče prve stopnje je v tem delu opravilo korektno raziskavo. Tudi izvedenka je v izvedeniškem mnenju ugotovila, da je za stanje nasprotne udeleženke varstvo v SVZ, primerno.

15. Nasprotna udeleženka je sicer podala soglasje, da bo nameščena pri pritožniku. Vendar je glede na oceno stanja, ki izhaja iz izvedeniškega mnenja, sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni mogoče šteti njenega soglasja za odločilnega. Izvedeniško mnenje je bilo tudi vročeno odvetnici nasprotne udeleženke, ki z odločitvijo sodišča soglaša in ni podala pritožbe.

16. Pritožba še navaja, da bo nasprotna udeleženka nameščena v dnevni prostor varovanega oddelka pod video nadzorom, kar bo onemogočalo izvajanje aktivnosti za druge uporabnike. Pritožbeno sodišče nato opozarja, da je pritožnik dolžan namestiti nasprotno udeleženko korektno in da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja to, kar je v pritožbi navajal pritožnik.

17. Tako se izkaže, da je sodišče na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in pravilne uporabe določb ZDZdr, odločilo pravilno. Na koncu je treba še dodati, da so v preostalih primerih, ko so inštančna sodišča vračala zadeve v dopolnitev, šlo za primere, ko je psihiater ugotovil, da je mogoče pričakovati v bodočnosti izboljšanje ob dolgotrajni vedenjski psihoterapevtski obravnavi v bolnišnici.1 V konkretnem primeru iz izvedeniškega mnenja ni moč razbrati kaj takega. V vsakem primeru pa bo lahko pritožnik, če bo strokovna služba zaznala izboljšanje, lahko predlagala drugačno ureditev. Na podlagi obstoječega izvedeniškega mnenja in poteka dosedanjega zdravljenja, pa so bile ugotovljene potrebe nasprotne udeleženke, ki narekujejo nepretrgano zaščito in varstvo v institucionalnem varstvu za čas enega leta. Nasprotna udeleženka je bila v več socialno varstvenih zavodih in zdravila se je doma in enajstkrat v bolnišnici, pa do izboljšanja ni prišlo in tudi izvedenka ne predlaga drugačne namestitve oziroma ugotavlja, da drugačne namestitve ni.

18. Sklep ima razloge o odločilnih dejstvih, dejansko stanje je dovolj ugotovljeno in materialno pravo je pravilno uporabljeno. To je narekovalo zavrnitev pritožb (165. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Primerjaj II Ips 45/2020.