Jedro

Če ni tožena stranka kot kupec blaga tekom pravdnega postopka ponudila nobenega dokaza v smeri svojih trditev, da naj bi ji tožeča stranka izročila blago z napako, je sodišče pravilno zaključilo, da je dolžna tožeči stranki plačati celotno kupnino za dostavljeno blago.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v .... vzdržalo v celoti v veljavi tako, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 1.944.325,00 SIT ter zakonske zamudne obresti od posamičnih zneskov : od 780.825,00 SIT od 21.8.1997, od 116.250,00 SIT od 27.8.1997, od 642.800,00 od 7.9.1997, od 110.000,00 SIT od 3.9.1997, od 203.500,00 SIT od 22.9.1997, od 64.825,00 SIT od 24.9.1997 in od 26.125,00 SIT od 24.9.1997 - do plačila ter izvršilne stroške v višini 54.687,00 SIT in pravdne stroške v višini 50.033,20 SIT, vse v 8 dneh; ugotovilo je, da je zahtevek tožeče stranke na podlagi predloženih listin v celoti utemeljen, tožena stranka pa ni tekom postopka predložila nobenega dokaza za svoje pavšalne navedbe v ugovoru, da je pri dobavi tožeče stranke šlo za izpolnitev z napakami.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri opisuje svoje poslovne težave, do katerih je prišlo, ker ji je tožeča stranka del blaga dobavila z napako. Hkrati izraža pripravljenost za plačilo 57 % zneska, ki je predmet tega postopka, v roku dveh mesecev od dneva pisne potrditve tega predloga.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavni zadevi na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki bi jo moralo pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Tožena stranka v svoji pritožbi v bistvu ponavlja oz. nadgrajuje navedbe, ki jih je podala že v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V zvezi s temi navedbami pa je sodišče že v izpodbijani sodbi obrazložilo, da sicer kažejo na to, da naj bi tožeča stranka vsaj deloma dobavila toženi stranki blago z napako - po določilu 478. in nasl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), vendar je hkrati pravilno zaključilo, da ni tožena stranka za te svoje trditve predložila nobenega dokaza (kot jo sicer zavezuje 219.čl. Zakona o pravdnem postopku=ZPP), zaradi česar jih sodišče ni upoštevalo. Po drugi strani pa je glede zahtevka tožeče stranke sodišče prve stopnje pravilno in v sprejemljivi meri obrazložilo, da temelji na predloženih listinah - računih z dobavnicami ter naročilnicami in bremepisu. Te listine pa omogočajo zaključek, da je bila med strankama sklenjena prodajna pogodba po določilih 454.čl. in nasl. ZOR, zaradi česar je dolžna tožena stranka prejeto blago tudi plačati. Glede na to je pritožbeno sodišče na podlagi 368.čl. ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.