Jedro

Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavila na zahtevani način. Navajata namreč le, da gre v obravnavani zadevi za pomembna pravna vprašanja kršitve pravice stranke sodelovati v postopku, razmejitve med določitvijo naravovarstvenih pogojev in oceno že zgrajenega objekta ter opredelitve pravnega statusa zemljišča, na katerem obravnavana nepremičnina stoji.

Revidenta nista izkazala, da bi v obravnavanem objektu živela, saj sta v tem postopku kot naslov bivanja navajala A. po podatkih v spisu pa se obravnavani objekt nahaja v kraju B., prav tako pa nista predložila nobenih dokazov za druge trditve, zato nista izkazala zelo hudih posledic, ki bodo zanju nastale z izpodbijano odločbo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidenta) po odvetnikih dne 16. 2. 2007 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta z obstojem pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo tožene stranke z dne 25. 10. 2005, s katero je ta zavrnila njuni pritožbi zoper odločbo Agencije RS za okolje z dne 11. 1. 2005. S to odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil določitev naravovarstvenih pogojev oziroma izdajo naravovarstvenega soglasja za legalizacijo stanovanjske hiše investitorjev – revidentov na zemljišču parc. št. ...

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že večkrat, npr. v sklepu U-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/2008-15 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavila na zahtevani način. Navajata namreč le, da gre v obravnavani zadevi za pomembna pravna vprašanja kršitve pravice stranke sodelovati v postopku, razmejitve med določitvijo naravovarstvenih pogojev in oceno že zgrajenega objekta ter opredelitve pravnega statusa zemljišča, na katerem obravnavana nepremičnina stoji. Revidenta se tudi ne sklicujeta na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede navedenih vprašanj niti ne zatrjujeta, da je sodna praksa sodišča prve stopnje glede teh vprašanj neenotna, Vrhovno sodišče pa o njih še ni odločalo. Zato nista izkazala obstoja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8. Revidenta v zvezi s tem navajata, da zaradi izpodbijanih odločb ne moreta pridobiti gradbenega dovoljenja in jima sledi podrtje stanovanjske stavbe. V objektu so vsi prihranki ožje in širše družine, zato jima bo onemogočeno, da si zaradi starosti in premoženjskega stanja še kdaj zgradita stanovanjski objekt. 9. Ker revidenta nista izkazala, da bi v obravnavanem objektu živela, saj sta v tem postopku kot naslov bivanja navajala A., po podatkih v spisu pa se obravnavani objekt nahaja v kraju B., prav tako pa nista predložila nobenih dokazov za druge trditve, po presoji Vrhovnega sodišča nista izkazala zelo hudih posledic, ki bodo zanju nastale z izpodbijano odločbo. Zato tudi nista izkazala obstoja pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Vrhovno sodišče je revizijo zato v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Ker revidenta z revizijo nista uspela, sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).