Jedro

Dolžnik za svoje trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da je sodno takso plačal ni predložil niti dokazila niti ni predlagal nobenega dokaza, zato ni uspel dokazati, da bi zamudo povzročil nepričakovan dogodek, ki ga kljub izkazani skrbnosti ni mogel predvideti niti preprečiti, saj svojemu trditvenem in dokaznemu bremenu ni zadostil

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Dolžnik mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upnici njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 223,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje.

2.Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da ugovor zoper sklep o izvršbi, za katerega je plačal sodno takso, obravnava.

2.Uvodoma navaja, da je verodostojna listina, ki je podlaga predmetne izvršbe, fiktivna in brez pravne podlage. Upnica ga je zastopala v več postopkih, vendar je nato pooblastilo preklicala. Zaradi tega mu je povzročila nepopravljivo škodo. V zvezi s plačilom sodne takse navaja, da ni strokovnjak, ki bi uporabljal sodoben način bančništva. Hitro plačilo sodne takse ni bilo dovolj natančno, da bi bila sodna taksa pravilno poravnana. Bil je prepričan, da je vse v redu. Po prejemu pritožbeno izpodbijanega sklepa je ugotovil, da temu ni bilo tako. Je laik in ne more razumeti, da se lahko ugovor zavrne zaradi pomanjkanja plačila sodne takse. Sodno takso je plačal. Meni, da v obravnavanem izvršilnem postopku ni dolžnik, da je šibkejši člen od strokovnjakinje prava, zato ne sme biti oškodovan, in da ne sme biti kršena njegova pravica do poštene obrambe.

3.Upnica v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnika, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Vrnitev v prejšnje stanje je v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor (36. člen ZIZ). Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Skladno z ustaljenim stališčem novejše sodne prakse je vrnitev v prejšnje stanje dopustna tudi pri zamudi roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, kar pritožbeno ni izpodbijano, da dolžnik za svoje trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da je sodno takso plačal preko mobilne banke že dne 3. 7. 2024, ko je tudi prejel plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 1. 7. 2024, pri plačilu pa je pri navedbi sklica (reference) vpisal cifro 7 namesto 1, ni predložil niti dokazila niti ni predlagal nobenega dokaza. Ob obrazloženem je pravilno zaključilo, da dolžnik ni uspel dokazati, da bi zamudo povzročil nepričakovan dogodek, ki ga kljub izkazani skrbnosti ni mogel predvideti niti preprečiti, saj svojemu trditvenem in dokaznemu bremenu ni zadostil (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7.Sodišče prve stopnje je pri poizvedbi v elektronski evidenci pregleda plačil sodnih taks, in sicer po imenu, po priimku, po sklicu iz plačilnega naloga, pri čemer je namesto cifre 1 vneslo cifro 7, in po sklicu iz sklepa o izvršbi, ugotovilo, kar pritožbeno ni izpodbijano, da dolžnik sodne takse po plačilnem nalogu z dne 1. 7. 2024, za katero se je rok za plačilo iztekel 11. 7. 2024, ni plačal. Našlo je le plačilo z dne 21. 8. 2024 v znesku 55,00 EUR, za katerega je dolžnik predložil dokazilo k predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kar tudi ni pritožbeno izpodbijano. Ker ob obrazloženem dolžnik sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi ni pravočasno plačal, utemeljeno ni z novim sklepom razveljavilo in nadomestilo sklepa z dne 24. 7. 2024, s katerim je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse za umaknjen (osmi odstavek 9. člena ZIZ).

8.Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi utemeljeno zavrnilo.

9.Pritožbene navedbe dolžnika, ki se nanašajo na obstoj oziroma veljavnost verodostojne listine, ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločitve, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva glede vrnitve v prejšnje stanje. Iz vseh navedenih razlogov sodišče prve stopnje ni kršilo dolžnikove pravice do poštenega sojenja. Dodati pa je, da je bil dolžnik o zakonsko določeni posledici nepravočasnega plačila sodne takse iz petega odstavka 29.b člena ZIZ opozorjen v plačilnem nalogu z dne 1. 7. 2024.

10.Zato je sodišče druge stopnje skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

11.Upnica se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelila do pritožbenih navedb dolžnika, zato so bili stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je upnici priznalo: za pritožbo 300 točk po 7. točki tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 in za materialne stroške 6 točk po tretjem odstavku 11. člena, to je ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena), 183,60 EUR, zvišano za 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena v znesku 40,39 EUR, kar skupaj znaša 223,99 EUR. Ni pa priznalo stroška obvestila stranki o prejetem pravnem sredstvu, saj je to opravilo že zajeto storitvi sestave pritožbe. Ob obrazloženem mora dolžnik v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upnici stroške odgovora na pritožbo v znesku 223,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 96 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 116/1, 212

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.