Jedro

Dediča sta univerzalna pravna naslednika tretjetožene stranke.

Izrek

Pritožba N. in B. H. se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, pritožbi prvo tožene stranke R. d.o.o. in drugotožene stranke S. P. pa se zavržeta.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 2.2.2005 nadaljevalo zoper N. in B. H.. V obrazložitvi je navedlo, da je bil postopek zoper tretjetoženo stranko B. H. prekinjen, ker je stranka umrla, na predlog tožeče stranke pa se v skladu z določilom 1. odst. 208. čl. ZPP postopek nadaljuje z dediči pok. B. H., in sicer zapustnikovo vdovo N. H. in sinom B. H..

Zoper ta sklep so se pritožili prvo in drugotožena stranka R. d.o.o. in P. S., po svoji pooblaščenki ter dediča tretjetožene stranke N. in B. H. po svojem pooblaščencu. Vsi pritožniki pritožbenemu sodišču predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Prvo in drugotožena stranka v pritožbi opozarjata na dejstvo, da je bila tretjetožena stranka, katere dediči so sedaj zajeti z napadenim sklepom, v obravnavani zadevi tožena kot avalist. Menično-pravni zahtevek pa je zato zoper trasanta - drugotoženo stranko, kot tudi glede avalista po določilih 78. čl. Zakona o menici že zastaral. Tožeča stranka pa tudi protesta ni izvršila v roku. Sicer pa tudi dediča tretjetožene stranke sploh nista vedela za navedeno sporno menico, niti za predmetno pravdo. Prvotožena stranka je tudi v postopku prisilne poravnave, tožeča stranka pa v tem postopku svoje terjatve ni prijavila. Ker je zaradi zastaranja prenehala pravica tožeče stranke, da zahteva izpolnitev obveznosti, tudi ni mogoče voditi oz. nadaljevati predmetnega pravnega postopka zoper dediče tretjetožene stranke.

N. in B. H. pa v svoji pritožbi navajata, da sta na zapuščinski obravnavi podala izjavo, da ne bosta prevzela družbeništva v družbi R. d.o.o. po zapustniku. Z drugotoženo stranko sta sklenila pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža. To pa pomeni, da od 30.12.2004 nista več družbenika v družbi in zato tudi nista pasivno legitimirani stranki v tem postopku. To pa pomeni, da je morebitni dolg pok. B. H. v celoti prevzela druga tožena stranka.

Tožeča stranka je po svoji pooblaščenki odgovorila na zgoraj navedene pritožbe in predlagala zavrženje pritožbe prvo in drugotožene stranke ter zavrnitev pritožbe dedičev pok. B. H..

Pritožba dedičev tretjetožene stranke je neutemeljena, pritožba prvo in drugotožene stranke pa nedovoljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje potem, ko je zaradi smrti tretjetožene stranke B. H. postopek skladno z določili 205. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) prekinilo, odločilo, da se postopek nadaljuje z dediči pokojnika, N. in B. H.. Navedeni osebi sta namreč zapustnikova vdova in zapustnikov sin in kot je razvidno iz sklepa o dedovanju opr. št. D 161/2004 z dne 29.9.2004 kot taka dediča po tretjetoženi stranki. Ob takih dejanskih ugotovitvah je povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da namesto tretjetožene stranke v pravdo vstopita dediča N. in B. H.. 208. čl. ZPP namreč določa, da se postopek, ki je bil prekinjen, nadaljuje, ko ga dediči ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, da to storijo. Dediča sta univerzalna pravna naslednika tretjetožene stranke. Tožeča stranka je zoper tretjetoženo stranko pok. B. H. tožbo temeljila na dejstvu, da je bil pokojni menični porok in ne na njegovi vlogi družbenika prvotožene stranke R. d.o.o.. Zato so vsa pritožbena izvajanja, da sta N. in B. H. podala izjavo, da ne prevzemata družbeništva v družbi R. d.o.o. za obravnavano zadevo popolnoma nepomembne. Prav tako pa je tudi nepomembno dejstvo, da naj bi bil prenos deležev v družbi R. izvršen že 30.12.2004. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo N. in B. H. zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Po določbah 343. čl. ZPP mora pritožbeno sodišče prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavreči. Pritožba pa je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Obstoj pravnega interesa za pritožbo je torej ena od procesnih predpostavk za dovoljenost pritožbe. Po mnenju pritožbenega sodišča pa v konkretnem primeru na strani prvo in drugotožene stranke, glede sklepa, ki se nanaša na nadaljevanje postopka z dediči tretjetožene stranke, pravni interes za pritožbo ni podan. Tožene stranke so namreč le navadni sosporniki, kar pomeni, da je odločitev sodišča glede njih lahko različna. Njihova zaveza nasproti tožnici je solidarna, vsak dolžnik takšne solidarne obveznosti pa odgovarja upniku za celo obveznost in lahko zato tožnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Ker iz navedenih razlogov na strani prvo in drugotožene stranke ni upravičenega pravnega interesa za pritožbo je pritožbeno sodišče njuno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.