Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno na podlagi katerih dejstev in dokazil je podatke o katastrskem dohodku tožena stranka štela za zadnje znane podatke.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 34/2011 z dne 27. 1. 2011 se odpravi in se zadeva vrne pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 350 EUR stroškov tega postopka v 15 dneh, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 24. 1. 20011 za brezplačno pravno pomoč za sestavo pripomb na cenitev nepremičnin parc. št. 1088/1, 1088/2, 1093/3, 1088/1, vse k.o. ..., ki jo je v zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. In 36/2003 opravil cenilec in sodni izvedenec A.A. v septembru 2010. Pri odločitvi se je oprla na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB1 in 23/08; v nadaljevanju ZBPP) in na podatke, da je tožnik upokojen, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel 2.413,64 EUR oz. 804,55 EUR mesečno pokojnine, v letu 2010 pa tudi letni dodatek v višini 223,55 EUR oz. 18,63 EUR za posamezni mesec. Poleg tega je tožnik prejemnik katastrskega dohodka, ki je v letu 2009 znašal 18,91 EUR, in mesečne rente iz naslova žrtev vojnega nasilja v višini 93,59 EUR. Tožnik živi v skupnem gospodinjstvu z ženo, zato je toženka pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v smislu 13. člena ZBPP upoštevala dva družinska člana ter glede na zgoraj navedene podatke ugotovila, da znaša povprečni mesečni dohodek v tožnikovi družini 918,35 EUR oz. 459,18 EUR na družinskega člana. Ker je toženka ugotovila, da tožnik prejema mesečni dohodek, ki je višji od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, zaključuje, da tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči v smislu 13. člena ZBPP, pri čemer ugotavlja, da znesek minimalnega dohodka trenutno znaša 229,52 EUR, dvakratnik tega zneska pa 459,04 EUR.

Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker je tako pravno kot dejansko neutemeljena. Poudarja, da je sodišče (pravilno organ za brezplačno pravno pomoč) njegovo prošnjo zavrnilo, ker za 14 centov presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Organ za brezplačno pravno pomoč v skladu s sodno prakso pri ugotavljanju lastnega dohodka ne bi smel upoštevati mesečne rente iz naslova žrtev vojnega nasilja, saj se od te po 4. točki 1. odstavka 21. člena Zakona o dohodnini tudi dohodnina ne plača. Prav tako je organ za brezplačno pravno pomoč pri ugotavljanju finančnega pogoja nepravilno upošteval katastrski dohodek za leto 2009, saj bi tega moral ugotavljati za zadnje 3 mesece pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Za ugotavljanje relevantnih dejstev bi organ moral pravilno in popolno ugotoviti tožnikovo premoženjsko stanje, kar ni bilo storjeno. Glede na navedeno predlaga, da upravno sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče je tožbo vročilo toženki, ki je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve (v nadaljnjem besedilu minimalni dohodek).

Toženka je z izpodbijano odločbo na podlagi zgoraj citirane določbe zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovila, da njegovo finančno stanje presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (tj. 459,04 EUR), saj mesečni povprečni dohodek na člana družine znaša 459,18 EUR. V zadevi ni sporno, da ima tožnik v izpodbijani odločbi ugotovljene dohodke, vendar se tožnik ne strinja, da je toženka te dohodke pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno upoštevala.

Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se v skladu s 14. členom ZBPP smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07-UPB2, 23/07-popr., 41/07-popr.; v nadaljevanju ZSV). Po določbi 27. člena ZSV se v lastni dohodek po tem zakonu štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oziroma v tujini, razen: dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč; otroškega dodatka; dodatka za nego otroka; pomoči za opremo novorojenca; stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom; štipendij in drugih prejemkov, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje ali izobraževanje; sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče ter denarne socialne pomoči po tem zakonu in po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti. Sodišče poudarja, da iz navedene določbe jasno izhaja, kateri prejemki se ne upoštevajo kot dohodek prosilca, pri čemer med temi izjemami ni tudi mesečne rente iz naslova žrtev vojnega nasilja. Ker se v lastni dohodek štejejo tudi neobdavčljivi prejemki, je neutemeljen tožbeni ugovor, da toženka upoštevaje določbe Zakona o dohodnini mesečne rente iz naslova žrtev vojnega nasilja pri ugotavljanju finančnega pogoja ne bi smela upoštevati. Tudi iz predpisanega Obrazca BPP št. 1, v rubriki Podatki o dohodkovnem stanju, je razvidno, da mora prosilec zaradi presoje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči navesti denarne dajatve žrtvam vojnega nasilja.

V nadaljnjih določbah ZSV je nato določeno, kako oz. v kakšni višini se dohodki in prejemki upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Tako je med drugim v 1. odstavku 30.a člena ZSV določeno, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti v lastni dohodek šteje v skladu z metodologijo, ki jo podrobneje predpiše minister. Na podlagi te določbe je bil sprejet Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 39/07; v nadaljevanju Pravilnik), ki v 3. členu določa, da se kot katastrski dohodek šteje dohodek, ugotovljen na podlagi podatkov iz zadnje odločbe o odmeri dohodnine oziroma zadnje odločbe o odmeri akontacije dohodnine oziroma potrdila ali obvestila Davčne uprave RS o višini katastrskega dohodka. Po določbi 5. člena Pravilnika pa se mesečni katastrski dohodek v dohodek posameznika in njegovih družinskih članov šteje tako, da se šteje ena dvanajstina letnih dohodkov, znanih na dan vložitve vloge. Prav glede uporabe navedenih določb Pravilnika pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, kako so bile te upoštevane, saj toženka ni pojasnila, na podlagi katerih dejstev in dokazil je podatke o katastrskem dohodku za leto 2009 štela za zadnje znane podatke. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je temeljna pomanjkljivost izpodbijane odločbe v njeni nezadostni obrazložitvi, kar pomeni, da ni v skladu z 2., 3. in 4. točko 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 126/07, 65/08 in 8/10; v nadaljevanju ZUP).

Ker so bila v postopku kršena pravila postopka, je moralo sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10; v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti. V ponovnem postopku bo morala toženka nakazane pomanjkljivosti odpraviti in v zadevi ponovno odločiti v 30-ih dneh po prejemu sodbe (4. odstavek 64. člena ZUS-1).

Pri tem sodišče zaradi učinkovitega vodenja postopka še opozarja, iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka v mesečni povprečni dohodek na člana družine štela tudi 1/12 zneska iz naslova letnega dodatka. Po določbi 27. č člena ZSV se občasni, neperiodični dohodki, ki jih je tožnik prejel v zadnjih treh mesecih, upoštevajo v višini prejetih dohodkov, kolikor povprečno mesečno presegajo višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu oziroma družinskemu članu, če ne bi imel drugih dohodkov. Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred tem obdobjem, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, pa se upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino prihrankov oziroma vrednosti premoženja iz prvega odstavka 23. člena tega zakona (tj. 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka). Ti dohodki se štejejo tako, da se kot lastni dohodek upošteva 1/12 dohodkov. Glede na navedene določbe pa ni mogoče izključiti, da toženka letnega dodatka pri izračunu lastnega dohodka ne bi smela upoštevati.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, zato je tožnik po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07; v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika). Pri tem določba 5. člena Pravilnika izrecno določa, da se pri določitvi in povrnitvi stroškov tožnikom ne uporabljajo določbe drugih predpisov, razen v primeru, če bi v postopku nastali tudi stroški prič, izvedencev in tolmačev, ko se ti povrnejo na podlagi zakona, ki ureja pravdni postopek in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Ker torej ZUS-1 priznava le povračilo pavšalnega zneska v skladu s Pravilnikom, to pomeni, da so v znesku zajeti tako materialni stroški kot tudi stroški za zastopanje.