Jedro

Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" pomeni, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da bi sam dvignil pisanje, šteje, da mu je bilo to vročeno na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določbe 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zoper sklep, št. 06122-2886/2019-39 (39277) z dne 14. 7. 2021 o dovolitvi izvršbe 4. točke izreka odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju Inšpektorat RS), s katero je bila tožniku prepovedana uporaba ali opravljanje gospodarske dejavnosti v pritličju objekta A. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je vročevalec 13. 1. 2022 poskušal tožniku vročiti drugostopenjsko odločbo, s katero je bil postopek končan. Ker mu pisanja ni mogel vročiti, je v njegovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje se nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh, sicer bo veljala vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Ker tožnik v tem času, torej do 28. 1. 2022, pisanja ni prevzel, se je vročitev s tem dnem štela za opravljeno. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, ki ga določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1, je začel teči naslednji dan, 29. 1. 2022, in se je iztekel 28. 2. 2022. Tožnik je tožbo oddal priporočeno po pošti 1. 3. 2022, kar pa je po preteku tridesetdnevnega roka, določenega za vložitev tožbe.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da fiktivna vročitev ni bila opravljena 28. 1. 2022, temveč 31. 1. 2022, ko mu je bila pošiljka dejansko vročena. Delavec pritožnika je hišni predalčnik preverjal v petek, 28. 1. 2022, v soboto, 29. 1. 2022, in prav tako v nedeljo, 30. 1. 2022, vendar pošiljk v hišnem predalčniku ni bilo. Poštni delavec je pošiljko oziroma odločbo pustil v hišnem predalčniku v ponedeljek, 31. 1. 2022, kar pomeni, da pritožniku v petek, 28. 1. 2022, pošiljka na noben način ni bila vročena, ne glede na to, naj bi se petnajstdnevni rok iztekel tega dne. Direktor pritožnika nima pravne izobrazbe in prav tako ne zaposleni, ki je hišni predalčnik praznil in odtisnil datum prejema na odločbi na dan 31. 1. 2022, zaradi česar tudi štejejo, da je začel teči pritožbeni rok od tega dne dalje in ne na soboto, 29. 1. 2022. Vztraja, da je bila tožba na dan 1. 3. 2022 pravočasno vložena. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (četrti odstavek 87. člena ZUP).

7. Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" pomeni, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da bi sam dvignil pisanje, šteje, da mu je bilo to vročeno na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje, kot zmotno meni pritožnik. Iz omenjenih določb izhaja še, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. To dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pa pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, ni pravno odločilen za nastop fikcije o vročitvi in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno.1

8. Pritožnik ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da je obvestilo za prevzem dokumenta prejel 13. 1. 2022, ne oporeka. Naslednji dan, to je 14. 1. 2022, je v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 100. člena ZUP2 začel teči rok za prevzem pošiljke, pri čemer je bil petnajsti dan, na katerega je nastopila fikcija vročitve, 28. 1. 2022 (petek). Dne 29. 1. 2022 je zato začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1, ki se je iztekel v ponedeljek, 28. 2. 2022. Vse navedeno je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje in na tem utemeljilo tudi pravilen sklep, da je bila 1. 3. 2022 vložena tožba prepozna.

9. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

1 O tem sklepi Vrhovnega sodišča I Up 84/2014 z dne 13. 3. 2014, I Up 406/2013 z dne 9. 4. 2014, I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015, I Up 142/2018 z dne 10. 10. 2018, I Up 66/2019 z dne 4. 9. 2019 in drugi. 2 Ta določa, da če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan