Jedro

V primeru odločanja o ugovoru zoper že izdano začasno odredbo, mora sodišče, kljub temu, da še vedno odloča z znižanim standardom verjetnosti, razen v izjemnih okoliščinah, praviloma izvesti dodatne dokaze, na podlagi katerih lahko preveri svojo prejšnjo odločitev.

Izrek

Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor drugega nasprotnega udeleženca zoper začasno odredbo z dne 25. 9. 2022, s katero je sklenilo, da se mladoletna A. A. (v nadaljevanju mld. A. A.) takoj začasno odvzame staršema in namesti v krizni center. Z začasno odredbo je odločilo tudi, da se stiki mld. A. A. z materjo in očetom začasno ne izvajajo in da mora Center za socialno delo ... (v nadaljevanju CSD) v roku 7 dni od izdaje začasne odredbe vložiti predlog za uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi oziroma za izrek ukrepa trajnejšega značaja, sicer bo sodišče postopek ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja.

2. Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil obširni pritožbi, tako po svojem pooblaščencu kot laično. Višje sodišče ju obravnava kot eno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo z njegove strani predlaganih dokazov. Med istimi udeleženci je bila izdana že peta začasna odredba, ne da bi bili izvedeni osnovni dokazi, kot so zaslišanja udeležencev, prič, mladoletnega otroka in postavitev izvedenca psihološke stroke. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj predlaganih dokazov ni izvedlo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Zaključek sodišča prve stopnje, da so navedbe CSD v predlogu in prilogah verodostojne ter brez nasprotij, je protispisen. Iz predloga CSD izhaja, da naj bi bil v družini nadaljujoč nasilen odnos s strani očeta do matere otrok, odtujevanje otrok od matere, čustvena manipulacija s strani očeta ter sum, da je oče vplival na A. A. pobeg od matere. Iz mnenja CSD z dne 31. 8. 2022, izdanega manj kot mesec dni pred izdajo sklepa o začasni odredbi, pa izhaja drugače: da je oče prepoved stikov upošteval, da s centrom redno sodeluje ter da je cilj prekinitve odtujevanja otrok dosežen. Do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Sodišče prve stopnje ni vpogledalo ali pridobilo nobenega spisa pristojnega CSD. Če bi se sodišče prve stopnje spustilo v analizo obravnave pred CSD, bi ugotovilo, da CSD ne vodi prav nobenega postopka v predmetni zadevi. Pritožnikov brat se je v zvezi s tem obrnil na upravno inšpekcijo, saj je bilo opazno, da CSD izdatno krši tako Zakon o splošnem upravnem postopku kot tudi uredbo o pisarniškem poslovanju. Upravna inšpekcija je podala stališče, da je treba uveljavljati zaznane kršitve v sodnem postopku. V zadevnem primeru sodišče ne izvaja prav nobenega nadzora pred početjem predlagatelja, ampak mu nekritično verjame, da izvaja temeljite postopke. Sodišče iz neznanega razloga ne dvomi v strokovnost početja zaposlenih na CSD, opaziti pa je, da različne institucije, kot na primer Varna hiša ..., osnovna šola otrok, pediatri otrok sploh niso podali nobene navedbe v smeri, da je oče kakorkoli škodljiv ali nevaren za otroke. Te navedbe izhajajo izključno od zaposlenih na CSD ..., enota B. 4. Obrazložitev sodišča, kjer navaja razloge za odvzem na strani očeta, nasprotuje sama sebi in je zato nerazumljiva. Sodišče prve stopnje navaja, da ni toliko pomembno, koliko je oče pripomogel k slabemu odnosu mld. A. A. z mamo, hkrati pa, da oče nima uvida v škodljivost svojega ravnanja in da z ničemer ni izkazal, da z njim namerava prenehati. Če ni pomembno, koliko naj bi oče pripomogel k slabemu odnosu mld. A. A. z mamo, razlogov za odvzem mladoletne A. A. očetu dejansko sploh ni. V odnosu med očetom in mladoletnimi otroci namreč nikoli ni bilo nikakršnega nasilja. Otroci, vključno z mld. A. A., tekom celotnega postopka izražajo željo po vrnitvi k očetu, vendar v ničemer niso slišani, niti upoštevani. Tudi iz mnenja CSD z dne 31. 8. 2022 izhaja jasno izražena želja otrok po vrnitvi k očetu. Mld. A. A. ni razpeta med starša, temveč ima skrhan odnos z materjo. Na to drugi nasprotni udeleženec že pred odvzemom ni imel vpliva, od julija 2022 pa sploh nikakršnega. Od odvzema je minilo že par mesecev, pa se odnos mld. A. A. z mamo kljub temu ni izboljšal, kar izključuje negativno vlogo očeta pri odnosu med mamo in mld. A. A. Pobegi mld. A. A. so zgolj pokazatelj njenega odnosa z mamo in niso v ničemer povezani z očetom.

5. Iz poročila CSD o obravnavi mld. A. A. z dne 6. 12. 2022 izhaja, da naj bi slednja večkrat izrazila, da se ne želi vračati k materi in je svoje želje tudi utemeljila z razlogi. Iz poročila dalje izhaja, da pogreša očeta in sorojenca in da je v stiski, ker ne ve, kako dolgo bo celoten proces namestitve še trajal. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je mld. A. A. ob prihodu k nasprotnemu udeležencu dne 24. 9. 2022 izrazila, da jo prva nasprotna udeleženka žali, obtožuje, grdo govori o njej tudi njenim prijateljicam, in sicer, da je nesposobna, da v šoli ni nič z njo, da doma nič ne dela. Tudi v varni hiši je grdo govorila o njej. Navedenega pa sodišče prve stopnje ne presoja. Besede deklice pa ne kažejo le na odtujenost matere in hčerke, temveč na hudo problematičnost odnosa prve nasprotne udeleženke do mld. A. A. Glas mld. A. A. ni upoštevan, kljub večkratnim predlogom drugega nasprotnega udeleženca za postavitev zagovornika – glas otroka. Mld. A. A. ni imela možnosti, da bi v postopku svoje mnenje izrazila osebi, ki bi v postopku aktivno sodelovala in otrokovo mnenje ne le sprejela, temveč tudi kritično presojala in udejanjila v postopku ter delovala v otrokovo največjo korist. Sodišče prve stopnje tudi ni presojalo, ali mld. A. A. razume pomen in posledice svojega mnenja v predmetni zadevi. Mld. A. A. tudi ni bil postavljen skrbnik.

6. Drugi nasprotni udeleženec je pripravljen mld. A. A. in prvi nasprotni udeleženki pomagati pri ponovni izgradnji odnosa. Sodišče prve stopnje poročila med dokazi ne omenja, čeravno gre za poročilo edinega organa, ki deklico spremlja. Zaradi navedenega je očitno, da predlagatelj aktualnih poročil ne posreduje redno sodišču, zaradi česar je dejansko stanje nezadostno in nepravilno ugotovljeno. Število izdanih začasnih odredb vpliva na to, da so trije mladoletni otroci v obdobju zadnjih nekaj mesecev konstantno podvrženi nenadnim odločitvam institucij, s katerimi se vedno odtujujejo od obeh staršev. Otroci nimajo nikakršne stabilnosti v življenju. Dinamika odnosa med nasprotnima udeležencema nikakor ne bi smela pogojevati odnosa med nasprotnim udeležencem in otroki. Manjka tudi ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, kakšen vpliv ima mati na odtujevanje mld. A. A. od nje. O tem izpodbijani sklep nima razlogov.

7. Drugi nasprotni udeleženec dosledno sodeluje s pristojnim CSD, hkrati pa si je pridobil tudi strokovno pomoč, v katero je v spomladanskem času vključil tudi otroka, kar vse izhaja iz elektronskih dopisov in poročila dr. C. C. z dne 29. 8. 2022. V primeru pobega mld. A. A. dne 1. 9. 2022 je drugi nasprotni udeleženec nemudoma, ko ga je hči kontaktirala, to sporočil policijski postaji Y. in v skladu z dogovori s policisti mld. A. A., ki ga je čakala pred domom v D., predal na CSD. Ne drži nepreverjeno in neizkazano namigovanje, da naj bi oče sodeloval pri pobegih mld. A. A., na kar kaže njegovo odgovorno ravnanje dne 1. 9. 2022. 8. Opozarja tudi, da je sodišče prve stopnje o ugovoru odločilo šele potem, ko je dne 2. 12. 2022 izdalo sklep o začasni odredbi v zadevi II N 486/2022, s katerim je mld. A. A. premestilo v Vzgojni zavod X. Odločitev o ugovoru ne vpliva in ne odloča o ničemer več, ker je sodišče dejansko vsebinsko odločilo s potekom časa, kar je po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) izrecno prepovedano.

9. Koncepta starševskega odtujevanja ne priznava ne psihiatrična in ne psihološka stroka, gre za psevdoznanstveni koncept. Sklep ni obrazložen v delu, kako je sodišče prve stopnje prišlo do ocene o strokovnosti predlagatelja. Ukrep odvzema mld. A. A. je bil s strani CSD podan zaradi dejstva, ker je bila mld. A. A. 24. 9. 2022 ponovno (kot že večkrat prej) razglašena za pogrešano.

10. Sodišče tudi ni upoštevalo načela najmilejšega ukrepa.

11. Predlaga, da višje sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno presojo, ali (podrejeno) spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da zavrne predlog predlagatelja s stroškovno posledico.

12. Prva nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in meni, da je izpodbijani sklep pravilen, utemeljen in zakonit. Predlaga zavrnitev pritožbe.

13. Pritožba je utemeljena.

14. Ustavno sodišče je v odločbi Up-410/01 z dne 14. 2. 2002 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika, naprej DZ), pri čemer mora biti ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti. V skladu z drugim odstavkom 157. člena DZ se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).

15. Resda je postopek v primeru začasnih odredb (ki imajo naravo sklepa o izvršbi) za varstvo koristi otrok usmerjen v to, da se doseže hitra vmesna sodna odločitev, s katero se zavaruje ogroženega otroka, če je ogroženost verjetno izkazana. Navedeno velja v prvi vrsti za fazo izdaje začasne odredbe. V primeru odločanja o ugovoru zoper že izdano začasno odredbo, pa mora sodišče, kljub temu, da še vedno odloča z znižanim standardom verjetnosti, razen v izjemnih okoliščinah, praviloma izvesti dodatne dokaze, na podlagi katerih lahko preveri svojo prejšnjo odločitev.

16. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z izdano začasno odredbo izreklo najstrožji ukrep, to je začasni odvzem otroka staršema in namestitev v krizni center ter začasno prepoved vseh stikov s staršema. Upoštevaje vsebino ukrepa, so toliko bolj utemeljeni pritožbeni očitki, ki se nanašajo na kršitev pravice do kontradiktornega postopka. Sodišče prve stopnje pred odločitvijo o ugovoru namreč ni izvedlo nobenega od v ugovoru predlaganih dokazov (zaslišanj udeležencev postopka, prič, ali pridobilo (vsaj preliminarnega) mnenja izvedencev ali strokovnjakov, ki v okviru različnih institucij trenutno obravnavajo mld. A. A. (šole, namestitvenih centrov, pediatrov ipd.). Ne drži sicer, kot navaja pritožba, da sodišče prve stopnje svoje odločitve glede zavrnitve dokaznih predlogov ni obrazložilo. Vendar pa njegova pojasnila niso prepričljiva. Kot že navedeno, udeležencem postopka na račun hitrosti postopka oziroma znižanega dokaznega standarda, ki velja za izdajo začasnih odredb oziroma odločanje o ugovoru, ne smejo biti kršene njihove temeljne pravice. V fazi ugovornega postopka ne zadostuje več zgolj sklicevanje na poročila in mnenja CSD (peta točka obrazložitve), zlasti upoštevaje, da je CSD v tem primeru tudi predlagatelj postopka. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni pridobilo vsaj ažuriranih poročil CSD, ki bi na primer vključevala tudi mnenja drugih institucij, ki obravnavajo mld. A. A. 17. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa med drugim sklicuje tudi na dosedanjo obravnavo družine, ki jo je ugotovilo iz petih drugih spisov, ki se vodijo med istimi udeleženci pred istim sodiščem (četrta točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), vendar navedeni spisi predmetnemu spisu niso priloženi, zato višje sodišče teh ugotovitev ne more preizkusiti. Četrti odstavek 7. člena DZ vsem državnim organom, izvajalcem javnih služb, nosilcem javnih pooblastil, organom lokalnih skupnosti ter drugim fizičnim in pravnim osebam, torej tudi sodiščem, nalaga, da morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka. Višje sodišče opozarja na neprimerno prakso sodišča prve stopnje, da obravnava isto družino v (številnih) različnih spisih, pri čemer posameznega spisa ne dopolnjuje s spisovnim gradivom drugih spisov. S tem se tudi neutemeljeno poslabšuje procesni položaj udeležencev postopka, saj se izgublja preglednost trenutnega stanja relevantnega procesnega gradiva oziroma odločitev, ki se nanašajo na posamezno družino. Poleg tega je, zaradi nevloženega gradiva, kršena kontradiktornost postopka v posameznem spisu oziroma onemogočen preizkus na drugi stopnji, saj višje sodišče ni v celoti seznanjeno s trenutno situacijo v družini. Zlasti pa je pomembno, da navedeni način ni v korist otroka, saj ga obremenjujejo številni postopki, zaradi česar je med drugim izpostavljen tveganju za nepotrebno podvajanje dokazov. Številni postopki po nepotrebnem obremenjujejo tudi odrasle udeležence postopka, kar je za njih nedvomno stresno, posledično pa je s tem prizadeta tudi korist otrok.

18. Mld. A. A. je ... 6. 2008 (po nekaterih podatkih v spisu ... 6. 2008) dopolnila petnajst let. Tako v skladu s konvencijskimi pravicami (npr. 12. člen Konvencije o otrokovih pravicah) kot v skladu z nacionalno zakonodajo (143. člen DZ) ima glede na svojo starost nedvomno pravico do svobodnega izražanja mnenja o vseh zadevah v zvezi z njo. V skladu s 158. členom DZ sodišče sicer lahko izda začasno odredbo brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja. Vendar bi po oceni višjega sodišča, upoštevaje starost mld. A. A. in drastičnost ukrepa, sodišče prve stopnje moralo pridobiti mnenje mld. A. A. vsaj v fazi ugovornega postopka, bodisi z opravo neposrednega razgovora bodisi na drug primeren način. Toliko bolj, ker je iz nekatere spisovne dokumentacije, s katero je sodišče prve stopnje razpolagalo, razvidno, da mld. A. A. želi biti slišana.

19. Višje sodišče ugotavlja, da je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti (tretja točka 365. člena ZPP v povezavi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1) že iz zgoraj opisanih razlogov (kršitve kontradiktornosti postopka, absolutna bistvena kršitev postopka, določena v osmi točki 339. člena ZPP v povezavi s 42. členom ZNP-1). Na ostale pritožbene navedbe zato ne odgovarja. V novem postopku naj sodišče prve stopnje izvede kontradiktorni postopek glede vsega gradiva, na katerega se sklicuje, in potrebnih dodatnih dokazov, na podlagi katerih se bo z ustrezno stopnjo verjetnosti prepričalo, ali je izrečeni ukrep v največjo korist mld. A. A. Glede na zgoraj pojasnjeno se višje sodišče, zaradi varstva koristi otrok, zavzema tudi za združitev postopkov.

20. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati, saj bo moralo sodišče prve stopnje o njih odločiti v okviru odločanja o stroških celotnega postopka in ne glede na uspeh s posameznim procesnim dejanjem.