Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ), mora predlog za izdajo začasne odredbe vsebovati dejanje, ki se dolžniku nalaga, in sredstvo izvršbe, s katerim se bo začasna odredba realizirala. ZIZ razlikuje sredstva izvršbe glede na to, ali upnik uveljavlja denarno ali nedenarno terjatev. Pri nedenarnih terjatvah so sredstva izvršbe določena z vrsto in vsebino nedenarne terjatve, ki jo upnik uveljavlja. Prvi odstavek 226. člena ZIZ določa, da če mora dolžnik storiti nekaj, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu sodišče s sklepom o izvršbi določi primeren rok za izpolnitev obveznosti (tako imenovano nenadomestno dejanje) in mu izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti (drugi odstavek 226. člena ZIZ).
V obravnavani zadevi je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja tako, da ji tožena stranka izroči ključe nove ključavnice novih vhodnih vrat stanovanja. Izročitev ključev predstavlja nenadomestno dejanje, ki ga lahko opravi zgolj dolžnica, to je tožena stranka. V primeru takšne začasne odredbe pa mora sklep o začasni odredbi vsebovati tudi določilo o denarni kazni za primer njene kršitve (drugi odstavek 226. člena ZIZ).
Če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen in ne nepopoln, zato takšnega predloga ni potrebno stranki vračati v dopolnitev oziroma popravo, kot to zmotno meni pritožnica.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se toženi stranki naložilo, da je najkasneje naslednji dan po vročitvi sklepa o začasni odredbi dolžna odpraviti motenje posesti na stanovanju, ki se nahaja v kletnih prostorih večstanovanjske hiše na naslovu ...1 (1. točka izreka), ter vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da izroči tožeči stranki ključe nove ključavnice novih vhodnih vrat (2. točka izreka). Nadalje naj bi ji naložilo, da se ji v prihodnje s takim ali podobnim dejanjem, kot je opisano v 1. točki izreka, prepoveduje posegati v posest tožeče stranke (3. točka izreka). Za primer, da tožena stranka obveznosti iz 1. in 2. točke izreka ne bi prostovoljno izpolnila, je tožeča stranka predlagala, da se jo pooblasti, da sama zamenja obstoječo ključavnico na vratih v stanovanje, oziroma da se na stroške tožene stranke zamenjava ključavnice zaupa nekomu drugemu (4. točka izreka). Če bi tožena stranka kršila obveznost iz 3. točke izreka, se naj ji izreče denarna kazen za vsako tako kršitev (5. točka izreka).
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.2 Sodišče prve stopnje bi tožečo stranko moralo pozvati k popravi oziroma dopolnitvi predloga, če je menilo, da v predlogu manjka ustrezno sredstvo izvršbe, tj. sredstvo izvršbe iz 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.3 Napačna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da gre v konkretnem primeru za dejanje, ki ga skladno z ustaljeno sodno prakso lahko opravi zgolj dolžnik in nihče drug, zaradi česar bi moralo biti predlagano, da se zavarovanje opravi skladno z 226. členom ZIZ. Iz sodne prakse izhaja, da če je možno doseči izpolnitev začasnih odredb na več načinov, lahko upnik izbere tistega, ki je možen oziroma manj škodljiv za dolžnika. Izročitev ključev nove ključavnice ni edini način za vzpostavitev prejšnjega stanja, saj je le to mogoče vzpostaviti tudi na način, da tožeča stranka sama zamenja obstoječo ključavnico z novo, tako da bo vstop v navedeno stanovanje nemoten, pri čemer lahko tožeča stranka kot upnik na stroške tožene stranke kot dolžnika po pooblastilu zaupa zamenjavo obstoječe ključavnice z novo nekomu drugemu.
3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ker ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ), mora predlog za izdajo začasne odredbe vsebovati dejanje, ki se dolžniku nalaga, in sredstvo izvršbe, s katerim se bo začasna odredba realizirala. ZIZ razlikuje sredstva izvršbe glede na to, ali upnik uveljavlja denarno ali nedenarno terjatev. Pri nedenarnih terjatvah so sredstva izvršbe določena z vrsto in vsebino nedenarne terjatve, ki jo upnik uveljavlja. Prvi odstavek 226. člena ZIZ določa, da če mora dolžnik storiti nekaj, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu sodišče s sklepom o izvršbi določi primeren rok za izpolnitev obveznosti (tako imenovano nenadomestno dejanje) in mu izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti (drugi odstavek 226. člena ZIZ).
6. V obravnavani zadevi je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, tako, da ji tožena stranka izroči ključe nove ključavnice novih vhodnih vrat stanovanja. Izročitev ključev predstavlja nenadomestno dejanje, ki ga lahko opravi zgolj dolžnica, to je tožena stranka.4 V primeru takšne začasne odredbe pa mora sklep o začasni odredbi vsebovati tudi določilo o denarni kazni za primer njene kršitve (drugi odstavek 226. člena ZIZ). Odločbe, na katere se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, z obravnavano zadevo niso primerljive.
7. Če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen in ne nepopoln, zato takšnega predloga ni potrebno stranki vračati v dopolnitev oziroma popravo, kot to zmotno meni pritožnica5. Na stranki, ki zahteva hitro in učinkovito zavarovanje svoje terjatve, je breme pravilne in popolne priprave ustreznega predloga, tako glede same terjatve, ki naj se zavaruje, sredstva zavarovanja in povezave med njim in terjatvijo.
8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
9. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo izdano v tem pravdnem postopku, v okviru katerega se o zavarovanju odloča. 1 V nadaljevanju stanovanje. 2 V nadaljevanju ZPP. 3 V nadaljevanju ZIZ. 4 Primerjaj: VSL sklep I Cp 1785/2021 z dne 12. 11. 2021, VSL sklep I Cp 1879/2019 z dne 23. 10. 2019, VSL sklep I Cp 1534/99 z dne 6. 10. 1999. 5 Glej: M. Šipec, Začasne odredbe, GV založba, Ljubljana 2001, str. 24 in 225.