Jedro

Ker gre po vsebini v obravnavani zadevi za komasacijo, to ni spor, v katerem bi bila revidentova pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti. Tega ne more spremeniti niti ob vložitvi revizije določena vrednost spora v višini najmanj 21.000 EUR.

Revident navedb glede obstoja zelo hudih posledic ni niti toliko konkretiziral, da bi Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, ali ima izpodbijana odločba zanj res take posledice.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik (revident) 25. 3. 2010 po odvetniku vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogojev iz 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper sklep Upravne enote Murska Sobota z dne 5. 3. 2008, s katero je prvostopni upravni organ kot nedovoljen zavrgel revidentov predlog za obnovo tam navedenega komasacijskega postopka. Tožena stranka je z odločbo z dne 21. 11. 2008, revidentovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več zadevah, na primer v sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/2008-15 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revizija je po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Ker gre po vsebini v obravnavani zadevi za komasacijo, to ni spor, v katerem bi bila revidentova pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti. Tega ne more spremeniti niti ob vložitvi revizije določena vrednost spora v višini najmanj 21.000 EUR. Zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

6. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker so zelo hude posledice nedefiniran pravni standard, jih je treba presojati v vsakem primeru posebej.

7. Revident nastanek hudih posledic, pri čemer niti ne zatrjuje, da naj bi bile posledice zelo hude, utemeljuje z navedbo, da je s komasacijo praktično izgubil vse. Nepremičnina je sedaj zazidljiva, zato bi lahko na primer tam zase zgradil bivalni objekt. Po presoji Vrhovnega sodišča s takšnimi navedbami, ki jih ni niti toliko konkretiziral, da bi Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, ali ima izpodbijana odločba zanj res zelo hude posledice, ni izkazal obstoja pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Ker revident ni izkazal zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).