Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnika nista za ugovorne navedbe predložila nobenih dokazov, zato je njun ugovor neobrazložen.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov proti sklepu o izvršbi, istega sodišča, opr. št. 0001 I 2002/00095-7 z dne 29.4.2002, s katerim je bila zoper oba dolžnika dovoljena izterjava tolarske protivrednosti glavnice 5.800 DEM; izterjava zamudnih obresti od glavnice po obrestni meri za devizne vloge na vpogled po prodajnem menjalniškem tečaju NLB d.d. Ljubljana od 2.1.1996 do 31.10.1998; izterjava zakonskih zamudnih obresti od tolarske protivrednosti od dneva zamude do plačila; izterjava pravdnih stroškov 5.500,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.2.1998 do plačila; ter izterjava izvršilnih stroškov 29.980,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.4.2002 do plačila.
Proti sklepu sta dolžnika vložila pritožbo brez opredelitve pritožbenih razlogov. Vztrajata pri ugovornih navedbah, da je upnik prejel plačilo na roke (na pošti v Šmartnem), obenem pa predlagata višjemu sodišču, da preveri "notarsko potrdilo", na katerem je podpisan prvodolžnik, ker naj bi šlo za nepravilno vložitev zahtevka.
Pritožba ni utemeljena.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 40/2004, v nadaljevanju: ZIZ) določa v 8. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ, da je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti tudi iz razloga, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali sodne poravnave. Dolžnika sta namreč ugovarjala, da naj bi upniku dala "določeno vsoto denarja" (osebno in po pošti), zato naj bi upnikova terjatev, ki temelji na izvršljivi sodni poravnavi (priloga A 2) in predstavlja v tej zadevi izvršilni naslov (1. tč. 2. odst. 17. člena ZIZ), delno ali v celoti prenehala.
Vendar pa nista za svoje navedbe predložila nobenih dokazov, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je njun ugovor neutemeljen.
Po določbi 2. odst. 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Ker dolžnika nista za svoje trditve o smiselno uveljavljanjem ugovornem razlogu prenehanja terjatve iz 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ predložila sodišču nobenih konkretnih dokazov, kdaj in kako so bila zatrjevana plačila izvršena, ugovora nista obrazložila na način, kot ga predpisuje zakon. Ugovor dolžnikov torej ni utemeljen na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ. Kar zadeva predlog dolžnikov, da naj sodišče preveri "notarsko potrdilo", na katerem je podpisan prvodolžnik, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za trditve, ki jih dolžnika brez opravičljivega razloga prvič navajata v pritožbi. Ker gre tako za nedovoljene pritožbene novote, jih pritožbeno sodišče ni smelo vzeti v presojo (1. odst. 337. člena Zakona o pravdnem postopku, drugo uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/2004, v nadaljevanju ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).
Pritožbeno sodišče je zato in v skladu z 2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.