Jedro

Kdaj je ravnanje države protipravno in ne pomeni le omejitve človekovih pravic, ki je po naravi stvari lastna odvzemu svobode v kazenskih postopkih, temveč gre za poseg, ki ne dosega več minimalnih civilizacijskih standardov, je odvisno od presoje vseh okoliščin primera. Kakšni so bili pogoji med odvzemom prostosti, se namreč vrednoti celostno, ob upoštevanju skupnega učinka vseh pogojev, ki jih nudi za dostojno bivanje.

Čeprav drži, da je država tista, ki ima vpliv in dolžnost vplivati na pogoje, v katerih se prestajata pripor ali kazen, se pri oceni, ali so bili pogoji bivanja zaradi vročine nevzdržni, tehta, ali vsota vseh možnosti in priložnosti, ki jih nudi (npr. čas bivanja zunaj sobe, možnost hlajenja z vodo, možnost alternativne ventilacije, možnost premestitve v drugo sobo, možnost popravila pokvarjene tehnike itd.), zaporniku ali priporniku zagotavlja človeka vredno bivanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnik je zahteval plačilo odškodnine v višini 27.850 EUR za nepremoženjsko škodo zaradi neustreznih bivanjskih razmer v času pripora in zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana.

2. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 2.000 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških. Ocenilo je, da so bile razmere v tožnikovi sobi zaradi temperatur in pomanjkanja prezračevanja sanitarij nevzdržne in nehumane v času vročinskih valov v poletnih mesecih v letih 2016, 2017 in 2018. Druge tožnikove očitke o nehumanem ravnanju je zavrnilo kot neutemeljene.

3. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi toženke in izpodbijano sodbo spremenilo, tako da je zahtevek tožnika v celoti zavrnilo z utemeljitvijo, da dejstvo visokih temperatur in neprijetnih vonjav samo po sebi še ne pomeni, da je podana protipravnost toženkinega ravnanja. Poleg tega je toženka tožniku omogočala gibanje zunaj sobe in možnost prezračevanja sobe z dotokom svežega zraka.

**Dopustitev revizije**

4. S sklepom II DoR 126/2023 z dne 7. 6. 2023 je bila revizija dopuščena glede vprašanja: Ali je protipravnost kot element odškodninske odgovornosti podana, ko država dopusti, da razmere v zavodu za prestajanje kazni zapora v poletnih mesecih zaradi vročine v prostorih postanejo neprimerne (nevzdržne) za bivanje in ne ustrezajo minimalnim standardom prestajanja kazni zapora, četudi se obsojenci nad tem ne pritožujejo? **Povzetek revizijskih navedb**

5. Tožnik navaja, da se je pritožbeno sodišče postavilo na stališče, da toženka ni mogla biti seznanjena z nevzdržnostjo razmer v zaporu, ker se tožnik ni pritoževal. Prelaganje odgovornosti na obsojence za bivanjske razmere v zaporih je v neskladju s sodno prakso. Država je edina, ki ima vpliv in dolžnost vplivati na pogoje, v katerih se pripor ali kazen prestajata. Vsakršno odstopanje od zagotavljanja humanega prestajanja pripora ali zapora je protipravno _per se_. Argumentacija pritožbenega sodišča je nerazumljiva, saj ni jasno, na podlagi česa je utemeljilo stališče, da manjka element protipravnosti. Že samo dejstvo, da je toženka dopustila, da je bila temperatura tako visoka, da je bilo bivanje v sobah nevzdržno, pomeni opustitev, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost. 6. Toženka je na revizijo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Tožnik je bival v takšnih razmerah kot večina posameznikov v urbanem okolju. Dana mu je bila možnost uporabe prenosnega ventilatorja, zračenja sob, umivalnika s hladno vodo, pogostejšega tuširanja in bivanja zunaj sobe 6 h in 5o min v času pripora ter 11 h in 20 min v času prestajanja kazni. Toženka je torej sprejela številne ukrepe, da bi zmanjšala občutek vročine, s čimer je zagotovila človeka vredno bivanje. Iz judikature Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ne izhaja, da bi bila zgolj visoka temperatura odločilna okoliščina pri presoji, ali je prišlo do mučenja. Nesporno je, da se tožnik nad vročino ni pritoževal. Tožnik je sicer zaprosil za premestitev v samsko sobo, vendar ne zaradi vročine, marveč ker si je želel miru in tišine. Prav tako ni izkoristil razpoložljivih pravnih sredstev (pritožba predsedniku sodišča ali generalnemu direktorju uprave) niti ni predlagal izvedbe dodatnih ukrepov za odpravo obstoječih razmer. Če je res nevzdržno trpel, a se nad vročino ni pritoževal, je mogoče sklepati, da je v škodo privolil _(volenti non fit inuria)_. **Dejanski okvir spora**

7. V postopku so bila ugotovljena naslednja dejstva: - tožnik je v ZPKZ Ljubljana v letih 2016, 2017 in 2018 preživel 556 dni, od tega 213 dni v poletnem času, - 207 dni je imel med 3,790-3,905 m², 235 dni med 5,053-5,277 m², 92 dni 6,860 m² in 22 dni nad 7 m² osebne površine, - v času pripora je imel možnost bivanja zunaj sobe v trajanju 6 h in 5o min, v času prestajanja kazni 11 h in 20 min, - v tem času se je lahko zadrževal na hodniku ali v kakšni drugi sobi, imel je tudi možnost sprehodov zunaj stavbe, - poleti je v sanitarijah prihajalo do neprijetnih vonjav, - temperature v drugem nadstropju ZPKZ Ljubljana se v času meritev niso povzpele nad 30-C, so se pa v času vročinskih valov tej meji približale, - temperatura 28-C, ki je predpisana kot najvišja temperatura zraka v delovnih prostorih, je bila presežena dvanajstkrat, - meritve niso v celoti zanesljive, saj niso bile izvedene v tožnikovi sobi in niso navedene za vse dni tožnikovega bivanja, - poleti 2017 je bil tožnik v sobi, ki se nahaja v najvišjem nadstropju in je pokrita s pločevino, - tudi na hodniku in zunanjem sprehajališču je bilo vroče, - poleti je med sprehodom na voljo tuš za osvežitev, - tožnik je v poletnem času bival z enim do tremi sojetniki in v sobi ni imel prenosnega ventilatorja, je bila pa omogočena uporaba lastnih ventilatorjev, - kot sladkorni bolnik je vročino težje prenašal, večkrat se mu je tudi meglilo, - na sprehode je hodil za polovični čas ali sploh ni šel, čeprav je bil pokreten, - odklanjal je pravilno prehrano, jemanje zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni in preglede pri diabetologu, - nad vročino in neprijetnimi vonjavami se ni pritoževal, v času svojega bivanja v priporu/zaporu ni vložil nobene pritožbe, - podal je prošnjo za premestitev v samsko sobo, a pri tem kot razloga za premestitev ni navedel vročine.

**Presoja utemeljenosti revizije**

8. Revizija ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi tožnik sprašuje, ali je toženka ravnala protipravno, s tem ko je dopustila, da so bile razmere v zavodu za prestajanje kazni v poletnem času nevzdržne. Osrednja dilema v okviru tega vprašanja je, kako na presojo protipravnosti ravnanja toženke vpliva dejstvo, da se nad vročino ni pritoževal. 10. Za pravilno razumevanje dopuščenega vprašanja je treba najprej pojasniti, da je v delu, v katerem gradi na premisi, da so bile "razmere v zaporu nevzdržne", lahko zavajajoče. Čeprav je tožnik vročino doživljal, "kot da so se pekli", tudi sodišče druge stopnje ne zanika, da je bilo v času vročinskih valov neznosno vroče, ta dejanska ugotovitev, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, sama po sebi ne zadošča za pravni sklep o nehumanih razmerah oziroma o kršitvi minimalnih standardov prestajanja zaporne kazni.

11. Revizijsko sodišče se bo zato najprej opredelilo, kakšen je pomen tožnikove pasivnosti pri presoji protipravnega ravnanja toženke; nato in odvisno od odgovora na prvo vprašanje bo, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, preizkusilo stališče pritožbenega sodišča, da element protipravnosti odškodninske odgovornosti ni podan.

**O protipravnosti**

12. Vrhovno sodišče je že opredelilo nekatera pravna izhodišča za presojo zahtevkov za povrnitev škode zaradi kršitve osebnostnih pravic med odvzemom prostosti.1 2 Skladno s sodno prakso je protipravno tisto ravnanje države, ki ne pomeni le omejitve človekovih pravic, ki je po naravi stvari lastna odvzemu svobode v kazenskih postopkih, temveč gre za poseg, ki ne dosega več minimalnih civilizacijskih standardov, krni človekovo dostojanstvo in v skrajnih primerih pomeni nečloveško ali ponižujoče ravnanje.3

13. Kdaj ravnanje države udejanja takšno nesprejemljivo stanje, je odvisno od presoje vseh okoliščin primera.4 Kakšni so bili pogoji med odvzemom prostosti, se namreč vrednoti celostno, ob upoštevanju skupnega učinka vseh pogojev, ki jih nudi za dostojno bivanje.5 Če ima denimo pridržani na voljo med 3 in 4 m² osebne površine, se preverijo tudi drugi pogoji njegovega bivanja, zlasti možnost gibanja zunaj sobe, dostop do zunanje rekreacije, naravno osvetljenost, možnost prezračevanja, primernost sobne temperature in higienske standarde.6 Če gre za krajše, občasne omejitve osebne površine, ki neznatno odstopajo od minimalnih standardov, bo očitana kršitev praviloma ovržena.7

14. Enako izhodišče in enaka načela kot pri vrednotenju ustreznosti osebne površine, torej da lahko skromnost osebne površine odtehtajo druge bivanjske razmere, je treba uporabiti tudi pri presoji bivanjskih razmer s povišano sobno temperaturo. Čeprav drži revidentova trditev, da je država tista, ki ima vpliv in dolžnost vplivati na pogoje, v katerih se prestajata pripor ali kazen, se pri oceni njenega protipravnega ravnanja tehta, ali vsota vseh možnosti in priložnosti, ki jih nudi (npr. čas bivanja zunaj sobe, možnost hlajenja z vodo, možnost alternativne ventilacije, možnost premestitve v drugo sobo, možnost popravila pokvarjene tehnike itd.), zaporniku ali priporniku zagotavlja človeka vredno bivanje. Ob nasprotnem utemeljevanju bi denimo država odgovarjala tudi, če bi jetnika bolel zob, kljub temu da nad bolečinami ni nikoli potarnal in je bila v zavodu zagotovljena možnost ustrezne zdravstvene oskrbe. Kljub nevšečnostim ali celo zelo hudim bolečinam v takem primeru ne gre za protipravno ravnanje države, ampak za stanje, k poslabšanju katerega je, ob sovzročnosti naravnega pojava, prispeval sam pripornik ali zapornik. Že iz tega razloga pasivnost jetnika ni nepomembna okoliščina. Če bi ga država silila, da obstoječe možnosti (iz)koristi, bi storila ravno to, kar ji tožnik očita: kršila bi njegovo osebno dostojanstvo in zanikala, da je treba, kolikor je to mogoče, tudi v po naravi stvari svobodo-omejujočem okolju spoštovati posameznikovo avtonomijo. To ne pomeni, da lahko pripornikova ali zapornikova pasivnost neko protipravno stanje sublimira v dopustno - v takem primeru nedopustnost niti ne more nastopiti.

15. Predvidljivost škodne posledice je eno od osrednjih vrednostnih meril protipravnega ravnanja.8 Tudi zato je aktivnost potencialnega oškodovanca, da upravo zavoda seznani z neustreznostjo razmer ali pogojev bivanja med odvzemom prostosti (npr. da prihaja do neprijetnih vonjav, da mu je vroče, da ima zdravstvene težave), pravno pomembna okoliščina pri presoji protipravnega ravnanja toženke. S tem ko to stori, lahko toženka, zlasti tedaj kadar zahtevnost razmer ni na dlani, lažje predvidi, da lahko njeno ravnanje povzroči škodljivo posledico.

16. Sklep, da ima oškodovančevo opozarjanje na neustreznost razmer ali pogojev med odvzemom prostosti pomembno težo, izhaja tudi iz judikature ESČP v zvezi s presojo, ali je podana kršitev 3. člena EKČP.9 **Presoja konkretnih okoliščin primera**

17. Revident ima prav, da je nepravilna argumentacija pritožbenega sodišča v delu, ko očita sodišču prve stopnje, da je spregledalo, da manjka element protipravnosti. Sodišče prve stopnje presoje protipravnosti ni prezrlo. V 30. točki obrazložitve je utemeljilo, da je toženka ravnala protipravno, s tem ko je dopustila, da so bile razmere v tožnikovi sobi v poletnih mesecih 2016, 2017 in 2018 nevzdržne in nehumane. Je pa jasno iz nadaljnje obrazložitve pritožbenega sodišča, da ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera meni, da protipravnost ni podana. Revizijsko sodišče bo to presojo v nadaljevanju preizkusilo.

18. V primerjavi z zadevami II Ips 84/2020,10 II Ips 88/2017,11 II Ips 45/2017,12 Mandić in Jović proti Sloveniji13 ter Štrucl in drugi proti Sloveniji14 je imel tožnik na voljo več osebne površine in je lahko bistveno več časa preživljal zunaj sobe. V zadevah II Ips 84/202015 ter Mandić in Jović16 je imel denimo jetnik možnost sprehoda 2 uri na dan in vsak drugi dan 2 uri za koriščenje fitnesa,17 v zadevah II Ips 88/201718 in II Ips 45/201719 sta jetnika preživljala povprečno 21 ur dnevno v svoji sobi, medtem ko je imel v obravnavani zadevi tožnik možnost bivanja zunaj sobe v času pripora 6 h in 5o min, v času prestajanja kazni pa 11 h in 20 min.

19. Tožniku je bilo v sobi vroče, a so bile temperature primerljive, celo nekoliko nižje kot v zadevah Mandić in Jović20 ter Štrucl in drugi.21 22 Nekaj časa je sicer bival v najvišjem nadstropju stavbe, a zgolj eno od treh poletji. Je pa vročino lahko lajšal z daljšimi sprehodi, premikanjem v druge sobe, obiskovanjem menze in hladnim tušem. Zaradi vročine bi lahko zaprosil za premestitev v drugo sobo v nižjem nadstropju, česar ni storil.23 Tudi možnosti prostega gibanja ni vedno izkoristil, na sprehode je hodil za polovični čas ali pa sploh ni šel, čeprav je bil pokreten.24 Drži, da je bilo vroče tudi drugje, a iz dejanskih ugotovitev izhaja tudi, da je bilo v nižjih prostorih vendarle manj vroče kot v višjih prostorih. Tožnik je imel ustrezno zdravstveno oskrbo, a je odklanjal pravilno prehrano, jemanje zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni in preglede pri diabetologu, kar je po ugotovitvah sodišča prve stopnje nedvomno vplivalo na poslabšanje njegove sladkorne bolezni.25 V njegovi sobi je zaradi neučinkovite ventilacije v sanitarnih prostorih prihajalo do neprijetnih vonjav, a se zaradi tega ni nikoli pritožil, tudi nad vročino ne, čeprav je bilo ugotovljeno, da je toženka, ko je bilo treba kaj popraviti, popravilo praviloma izvedla v naslednjem dnevu, najkasneje pa v enem tednu.26

20. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da je toženka, ob upoštevanju vseh možnosti, ki jih je tožniku nudila za lajšanje poletne vročine, zagotovila človeka dostojno jetniško bivanje. Razmere, kar zadeva temperature, so bile primerljive z drugimi neklimatiziranimi stanovanji v urbanem okolju, malo nad najvišjo temperaturo, pri kateri je dovoljeno delo. Da je tožnik zaradi sladkorne bolezni vročino težje prenašal, gre pripisati njemu samemu, saj ni pokazal pripravljenosti za sodelovanje pri svojem zdravljenju. Toženka je tudi stežka predvidela, da je tožnik vročino težje prenašal kot drugi jetniki, saj se nad to okoliščino ni pritoževal. Podobno je bilo z neprijetnimi vonjavami v toaletnih prostorih, ki jih je bilo, ob odsotnosti slehernega opozorila, še težje predvideti, saj gre za izrazito oseben prostor. Zgolj to, da je prišlo do neoptimalnega delovanja ventilatorja v toaletnih prostorih, še ne pomeni, da gre za protipravno stanje, še posebej, ker iz ugotovitev izhaja, da je toženka nudila učinkovit sistem odprave napak v inventarju.

21. Okoliščini vročine in neprijetnih vonjav se sicer nekoliko razlikujeta. Medtem ko je na dlani, da zaradi neprijetnih vonjav ni bila presežena neizogibna raven trpljenja, revizijsko sodišče dopušča možnost, da se je, ob upoštevanju kumulativnega učinka poletne vročine in tožnikovega diabetesa, tožnikovo trpljenje zaradi vročine tej ravni zelo približalo. Vendar pa je to stanje povzročil tožnik sam z odklanjanjem zdravljenja in opustitvijo seznanitve uprave s to okoliščino. Dejstvo je, da je toženka tožnikovemu zdravstvenemu stanju namenila posebno pozornost. Zdravstveno osebje mu je predpisalo terapijo za sladkorno bolezen, kontroliralo krvni sladkor; čeprav je odklanjal preglede pri diabetologu, se je osebje samo posvetovalo z njim. Tožnik je bil deležen redne psihiatrične in zobozdravstvene obravnave (v času odvzema prostosti je opravil 13 pregledov pri zobozdravniku). Ravnala je torej s posebno skrbnostjo. Zato je mogoče utemeljeno sklepati, da bi se ustrezno odzvala tudi na tožnikovo obvestilo o vročini, če bi svoje trpljenje le delil z upravo zavoda.

**Sklepno**

22. Kot nakazano, je pomembna razlikovalna okoliščina v primerjavi s starejšimi zadevami, v katerih so bile ugotovljene kršitve, da je toženka tožniku zagotovila več osebne površine in bistveno več časa gibanje zunaj sobe. V zadevi Mandić in Jović je bilo namreč, ob primerljivih sobnih temperaturah, prav dejstvo, da sta imela pritožnika skoraj ves dan in vso noč v sobi manj kot 3 m² osebnega prostora, odločilno, da je EŠČP ugotovilo, da so razmere presegle neizogibno raven trpljenja, povezanega s priporom.27 V zadevi Peers proti Grčiji, v kateri je bila ugotovljena kršitev 3. člena EKČP, si je jetnik v pogojih neznosne vročine (temperature v Grčiji v poletnem času izrazito narastejo) delil celico, ki je bila zasnovana za eno osebo, v njej ni bilo ventilacije, tudi okna ne, obenem je moral vpričo sojetnika uporabljati azijski tip toaletnega prostora, ki prostorsko ni bil ločen od celice.28 _Odločitev o reviziji_

23. Ob povedanem je odgovor na revizijsko vprašanje, upoštevaje vse možnosti in priložnosti, ki jih je toženka v okoliščinah konkretnega primera nudila tožniku med odvzemom prostosti, in dejstvo, da se tožnik nad jetniškimi razmerami (vročino in vonjavami v toaletnih prostorih) ni pritoževal, da element protipravnosti ni podan. Pritožbeno sodišče je pravilno pretehtalo vse okoliščine konkretnega primera, vključno s tožnikovo pasivnostjo. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

_Odločitev o revizijskih stroških_

24. Ker tožnik z revizijo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam krije svoje revizijske stroške. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o glavni stvari.

**Sestava senata in glasovanje**

25. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu te sodbe. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Pri tem se je sklicevalo zlasti na sodno prakso ESČP in priporočila Evropskega odbora za preprečevanja mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (v nadaljevanju CPT). 2 II Ips 84/2020 z dne 20. 1. 2021, II Ips 45/2017 z dne 30. 11. 2017 in II Ips 88/2017 z dne 30. 11. 2017. 3 II Ips 84/2020 , tč. 13. 4 Glej sodbo ESČP Mandič in Jovič proti Sloveniji, št. 5774/10 in 5985/10, z dne 20. 11. 2011, tč. 72 in tam navedena sodna praksa. 5 Glej sodbo ESČP Muršić proti Hrvaški, št. 7334/13, z dne 20. 10. 2016, tč. 101, in tam navedena sodna praksa. 6 Prav tam, tč. 139. 7 Prav tam in tam navedena sodna praksa, tč. 130. 8 Prim. II Ips 744/2007, Plavšak N., Obligacije, splošni del: komentar splošnega dela Obligacijskega zakonika, st. 564. 9 Predvsem pri presoji, ali je bila zares podana nevzdržnost razmer. Glej Muršić proti Hrvaški, tč. 159 in 164. 10 V tej zadevi je imel jetnik, v času, ko v sobi ni bil sam, na voljo 3,67 m² oziroma 3,78 m² bivalne površine. Glej tč. 6 te odločitve. 11 V tej zadevi je jetnik 21 dni bival v priporniški sobi v velikosti 16,06 m², v kateri je bilo 4 oziroma 5 oseb (to je 3,2 oziroma 4,02 m² na osebo); 347 dni je bival v sobi v velikosti 15,94 m², v kateri je bilo 5 oziroma 6 oseb (to je 3,18 oziroma 2,6 m² na osebo); 2 dni je bival v sobi v velikosti 6,78 m², v kateri sta bili 2 osebi (to je 3,38 m² na osebo); 7 dni je bival v sobi v velikosti 15,94 m², v kateri je bilo 5 oziroma 6 oseb (to je 3,18 oziroma 2,6 m² na osebo). Glej tč. 11 te odločitve. 12 V tej zadevi je imel jetnik občasno manj kot 4 m², a še vedno več kot 3 m² (najmanj 3,07 m²) osebnega prostora. V obdobjih od 27. 7. 2013 do 30. 7. 2013, od 20. 5. 2013 do 23. 5. 2013 in od 30. 8. 2014 do 8. 9. 2014 je imel tožnik na voljo več osebnega prostora, saj so bili v sobi le trije priporniki, in sicer 5,48 m² oziroma 5,18 m². Glej tč. 21 te odločitve. 13 V tej zadevi sta imela jetnika pomemben del časa 2,7 m² osebnega prostora. Mandić in Jović proti Sloveniji, št. 5774/10 in 5985/10 z dne 20. 10. 2011, tč. 77. 14 V zadevi Štrucl in drugi proti Sloveniji, št. 5903/10, 6003/10 in 6544/10 z dne 20. 10. 2011, so imeli jetniki 5 oziroma 8 mesecev na voljo samo 2,7 m². 15 Tč. 6 te odločitve. 16 Tč. 78 te odločitve. 17 Tč. 6 te odločitve. 18 Jetnik je imel v tej zadevi možnost gibanja na svežem zraku vsak dan 3 ure; tč. 11 te odločitve. 19 Tč. 21 te odločitve. 20 Tč. 78 te odločitve. 21 Tč. 87 te odločitve. 22 V obeh zadevah je bila povprečna sobna temperatura poleti v poznih popoldanskih urah 28-C, občasno pa je lahko presegla 30-C, kar je nekoliko več kot v obravnavani zadevi. Je pa treba upoštevati, da je imel tožnik sobo poleti 2017 v najvišjem nadstropju. 23 Iz dokaznega postopka izhaja, da so jetniki lahko zaprosili za premestitev v samsko sobo. Glej tč. 32 prvostopenjske odločitve in tč. 12 drugostopenjske odločitve. 24 Tč. 21 prvostopenjske odločitve. 25 Prav tam, tč. 48. 26 Prav tam, tč. 31. 27 Glej tč. 80 te odločitve. 28 Peers proti Grčiji, št. 28524/95, z dne 19. 4. 2001., tč. 72-75.