Jedro

Predmet obravnavane zadeve je le izvršitev obveznosti, ki izhaja iz navedene dokončne in izvršljive odločbe, in ne vsebinska presoja te odločbe (presoja obveznosti, ki iz nje izvirajo). Tožnikovo sklicevanje na Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih in pristojnostjo državne inšpekcije za nadzor nad postavitvijo takih objektov za presojo izpodbijanega sklepa tako ni pravno pomembno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovil, da je bila odločba št. 061-1510/2015-32 z dne 2. 8. 2016 tožniku (inšpekcijskemu zavezancu) vročena 17. 8. 2016, zaradi česar je 18. 10. 2016 postala izvršljiva in je zato dovoljena njena izvršba; z odločbo mu je bila naložena obveznost, da mora v roku 60 dni od njene vročitve pridobiti soglasje pristojnega oddelka občine A. za postavitev treh objektov za oglaševanje v območju javne ceste, in sicer dveh na ograji na kovinskih nosilcih ob pločniku kategorizirane občinske ceste (B.), ob hiši na naslovu C., na parcelah v zasebni lasti s številkama 449/2 in 411/3, obe k. o. Č., in ene velike table na fasadi garažnega boksa na kovinskem nosilcu ob pločniku kategorizirane občinske ceste (D.), v neposredni bližini objekta na naslovu E., na parceli v zasebni lasti s številko 243/2, k. o. F. (1. točka izreka). Inšpekcijskega zavezanca je opozoril, da lahko v 30 dneh od vročitve izpodbijanega sklepa izpolni naloženo obveznost (2. točka izreka), če tega ne bo storil, bo po poteku roka kot prisilno sredstvo izrečena denarna kazen v višini 1.000,00 EUR (3. točka izreka). Odločil je še, da bo o stroških izvršilnega postopka izdan poseben sklep (4. točka izreka), in da pritožba ne zadrži izvršbe izpodbijanega sklepa (5. točka izreka).

2. Organ druge stopnje je navedeni sklep z odločbo z dne 26. 1. 2017 odpravil v delu, ki se nanaša na pridobitev soglasja v zvezi s tablo na parceli s številko 243/2, k. o. F. 3. Tožnik je zoper sklep organa prve stopnje vložil tožbo iz razlogov po prvi, drugi in tretji točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navedel je, da nobena izmed tabel ni na parceli s številko 411/3. Dve naj bi namreč bili na parceli s številko 449/1, ena pa na parceli s številko 243/2, vse k. o. F. V nadaljevanju opozarja na nepravilnost izpodbijanega sklepa glede objektov za oglaševanje, ki sta na parceli s številko 449/1. Pojasnjuje, da ima vsa potrebna soglasja, in se sklicuje na Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih, ki jo je občina A. 23. 10. 2007 sklenila z gospodarsko družbo G. d. o. o. Meni, da bi organ prve stopnje moral upoštevati, da občina A. skladno z odlokom ne more predpisati obveznosti pridobitve dovoljenja za postavitev reklamnih objektov na zemljiščih v zasebni lasti in v lasti Republike Slovenije. Za nadzor nad postavitvijo takih objektov naj bi bila skladno s sodno prakso pristojna državna inšpekcija, zaradi česar tožnik od upravljalca občinskih cest ni pridobil dodatnih soglasij. Pojasnjuje, da je za parcelo s številko 449/1 že vložil vlogo za soglasje, o kateri še ni bilo odločeno. Glede na navedeno organ prve stopnje naj ne bi imel podlage za izrek izpodbijanega sklepa. Predlaga njegovo odpravo in priglaša stroške.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema razloge odločbe z dne 26. 1. 2017. 5. V pripravljalni vlogi se tožnik strinja z navedbami tožene stranke, da sta dve veliki tabli ob B., pred križiščem z ulico H., odsek LZ ..., na parcelah s številkama 449/2 in 411/3. Vendar pa naj bi za njiju imel potrebna soglasja na podlagi navedene pogodbe.

K I. točki izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Odločitev organa prve stopnje je po presoji sodišča pravilna in zakonita. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa so pojasnjeni vsi razlogi zanjo, argumentacijo pa je dodal tudi organ druge stopnje. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

8. V upravnem postopku izdana odločba se izvrši, ko postane izvršljiva (prvi odstavek 282. člena Zakon o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), izvršba pa se opravi zaradi izterjave denarne terjatve ali izpolnitve nedenarne obveznosti (284. člen ZUP). Organ, ki je pristojen za izvršbo, izda sklep o izvršbi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca in ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe (prvi odstavek 290. člena ZUP). Zoper tak sklep pa je dovoljena le pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo namreč ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena ZUP).

9. Med strankama ni sporna izvršljivost odločbe št. 061-1510/2015-32 z dne 2. 8. 2016, na podlagi česar je organ prve stopnje 19. 10. 2016 izdal izpodbijani sklep o dovolitvi upravne izvršbe s posredno prisilitvijo (v nadaljevanju sklep o izvršbi). Prav tako ni sporno, da se sklep o izvršbi nanaša le na dve parceli, in sicer 449/2 in 411/3, obe k. o. F. 10. Tožnik s tožbo izpodbija sklep o izvršbi tako, da oporeka pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (odločba z dne 2. 8. 2016), čeprav se lahko, kot je bilo že pojasnjeno, pritožba v tem primeri nanaša le na izvršbo in ne na pravilnost izvršilnega naslova. Tožnik bi torej lahko tovrstne ugovore uveljavljal le v pritožbi zoper odločbo Inšpektorata občine A. z dne 2. 8. 2016, česar pa očitno ni storil. Predmet obravnavane zadeve je zato le izvršitev obveznosti, ki izhaja iz navedene dokončne in izvršljive odločbe, in ne vsebinska presoja te odločbe (presoja obveznosti, ki iz nje izvirajo). Tožnikovo sklicevanje na Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih in pristojnostjo državne inšpekcije za nadzor nad postavitvijo takih objektov za presojo izpodbijanega sklepa tako ni pravno pomembno, pri čemer so tudi sicer med seboj v nasprotju njegove trditve v zvezi s prostorom postavitve spornih tabel za oglaševanje (v tožbi trdi, da na parceli s številko 411/3 ni takih tabel in da so le na parceli s številko 449/1, ki se sploh ne nanaša na obravnavano zadevo, v pripravljalni vlogi pa navaja, da sta dve veliki tabli na parcelah s številkama 449/2 in 411/3).

11. Glede na navedeno tožba po presoji sodišča ni utemeljena, zaradi česar jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Odločilo je brez glavne obravnave, saj v tožbi predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Tožnikovi dokazni predlogi (Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij in zaslišanje njegovega zakonitega zastopnika) se namreč nanašajo le na pravilnost izvršilnega naslova (odločbe Inšpektorata občine A. z dne 2. 8. 2016).

12. K točki II izreka:

13. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.