Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je spregledal, da pri tej prošnji ne gre za isto dejansko in pravno podlago. Tožnik je namreč tokrat vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoč v obliki pravnega svetovanja. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje se pogoji, to je ali ima prosilec verjeten izgled za uspeh ne ugotavljajo.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 143/2020 z dne 5. 3. 2020 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi z obnovo pravnomočno končanega postopka, ki se je vodil pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod št. IX Ps 2206/2017 z navedbo, da potrebuje pravni nasvet glede možnosti obnove postopka, ker mu sodba Višjega Delovnega in socialnega sodišča št. Psp 459/2018 z dne 21. 3. 2019 ni bila pravilno vročena in zato ni mogel uveljavljati nadaljnjih pravnih sredstev.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je tožnik že 19. 8. 2019 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za obnovo postopka, ki se je vodil pod št. IX Ps 2206/2017 iz enakega obnovitvenega razloga kot v konkretni prošnji, torej zaradi nepravilne vročitve drugostopne sodbe. V tej zadevi je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo zavrnil z odločbo št. Bpp 393/2019 z dne 9. 9. 2019, ker je ocenil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v pravdi. Ta zavrnilna odločba je postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1498/2019-9 z dne 4. 10. 2019. Dne 13. 2. 2020 je tožnik že drugič zaprosil za brezplačno pravno pomoč za obnovo predmetnega postopka iz enakega obnovitvenega razloga, njegova prošnja pa je bila zavržena s sklepom Bpp 99/2020 z dne 27. 2. 2020. S predmetno prošnjo tožnik že v tretje zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tokrat samo za pravno svetovanje glede možnosti obnove predmetnega postopka iz enakega obnovitvenega razloga. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je bilo o tem obnovitvenem razlogu vsebinsko že pravnomočno odločeno, to je, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in ker se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila, je organ za brezplačno pravno pomoč s sklicevanjem na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP tožnikovo prošnjo kot nedopustno zavrgel (1. točka drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP).

3. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava. Dodaja, da je res že trikrat zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z obnovo postopka, vendar poudarja, da je tokrat prvič zaprosil za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP. Pravno svetovanje pa se dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, zato trditev tožene stranke, da zadeva nima izgleda za uspeh, ni pravilna, saj ZBPP za pravno svetovanje takšne presoje ne določa. Dodaja, da je prepričan, da mu sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, št. Psp 459/2018 z dne 21. 3. 2019 ni bila pravilno vročena, zaradi česar mu je bilo onemogočeno uveljavljanje nadaljnjih pravnih sredstev, kar bo lahko potrdil tudi odvetnik v svojem poročilu. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in mu dodeli brezplačno pravno pomoč oziroma podredno, da po odpravi zadevo vrne pristojnemu organu v nov postopek.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo prošnjo s sklepom zavrgel s sklicevanjem na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Ta določa, da organ zadevo ob predhodnem preizkusu s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

7. S predmetno prošnjo je tožnik prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za obnovo postopka v zvezi z zadevo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. IX Ps 2206/2017 v povezavi z odločitvijo Višjega Delovnega in socialnega sodišča št. Psp 459/2018, pri čemer je izrecno navedel, da prosi za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje. Za pravno svetovanje šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne z njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

8. Glede pravnega svetovanja peti odstavek 24. člena ZBPP določa, da se ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, ki opredeljujejo okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je treba presojati pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči - za predmetno zadevo je relevantna določba, ki nalaga presojo ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati - da se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

9. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa tožnik s predmetno prošnjo za tretjič prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z obnovo pravnomočno končanega postopka, ki se je vodil pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod. št. IX Ps 2206/2017. Njegova prva prošnja je bila s sklepom št. Bpp 393/2019 z dne 9. 9. 2019 zavrnjena v skladu s 24. členom ZBPP zaradi ugotovitve, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, druga pa zavržena s sklepom št. Bpp 99/2020 z dne 27. 2. 2020 na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker je šlo za isto upravno stvar, o kateri je bilo že odločeno z zavrnilno odločbo, pa se dejanska in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenili.

10. Organ za brezplačno pravno pomoč je zaključil, da gre tudi v predmetni zahtevi za prošnjo, o kateri je organ za brezplačno pravno pomoč že vsebinsko odločil s pravnomočno odločbo št. Bpp 393/2019 z dne 9.9. 2019, zato je z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom, le-to zavrgel. Pri tem pa je organ za brezplačno pravno pomoč spregledal, da pri tej prošnji ne gre za isto dejansko in pravno podlago. Tožnik je namreč tokrat vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoč v obliki pravnega svetovanja. Kot izhaja iz zgoraj citiranega petega odstavka 24. člena ZBPP, se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje pogoji iz prvega odstavka tega člena, to je ali ima prosilec verjeten izgled za uspeh ne ugotavljajo. Ker torej pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje ne gre za isto dejansko in materialno podlago kot v zadevi Bpp 393/2019, ni pogojev za uporabo določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, s tem pa 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP. To pa pomeni, da je bilo pri izdaji izpodbijanega sklepa materialno pravno napačno uporabljeno, zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 11. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).