Jedro

Krivdorek, da je obdolženec ogrozil varnost oškodovanca z resno grožnjo, da bo napadel njegovo telo (pravni stavek) s tem, da mu je grozil z baseball palico, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje po čl. 145 KZ, nima vseh znakov kaznivega dejanja ogrožanja, saj grožnja ni opisana in se tako ne da preizkusiti niti resnost te grožnje niti usmerjenost na življenje in telo. Pritožbeno sodišče je moralo ob takšnem opisu dejanja na podlagi čl. 358 tč. 1 ZKP izreči oprostilno sodbo.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega B. B. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se obdolženca po 1. tč. 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i obtožbe, da je ogrozil varnost oškodovanca, kot tožilca S. J., z resno grožnjo, da bo napadel njegovo telo, s tem, da mu je dne 31.10.1996 pred diskoteko v Š. grozil z baseball palico, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po členu 145/I KZ RS. Po členu 96/III ZKP mora povrniti stroške kazenskega postopka, iz člena 92 tč. 1-6 ZKP, vključno s potrebnimi izdatki obdolženca in potrebnimi izdatki in nagrado za njegovega zagovornika, oškodovanec kot tožilec, povprečnina pa se odmeri na 40.000,00 SIT.

Obrazložitev

: Z navedeno sodbo je bil obdolženi B. B. spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po členu 145/I KZ RS. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v okviru katere mu je bila določena kazen enega meseca zapora, s preizkusno dobo enega leta. Odločeno je bilo tudi, da mora obdolženec plačati povprečnino v znesku 40.000,00 SIT, oškodovanec kot tožilec pa je bil s premoženjskopravnim zahtevkom napoten na pravdo. Proti takšni sodbi se je pritožil obdolženi B. B. po zagovorniku, iz pritožbenih razlogov kršitve kazenskega zakona,bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagal izrek oprostilne sodbe ter povrnitev stroškov postopka, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Obdolženec v svoji pritožbi pravilno navaja, da dejanje,kot je opisano v obtožbi in nato povzeto v izreku izpodbijane sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in tudi ne katerega drugega kaznivega dejanja. Po I. odstavku 145. člena KZ RS stori kaznivo dejanje ogrožanja varnosti tisti, ki ogrozi varnost kakšne osebe z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo. Grožnja storilca mora biti resna in objektivno zmožna, da doseže ogroženost drugega. Storilec jo lahko izrazi neposredno,s kretnjami ali z besedami, lahko pa tudi na drug način. Kaznivo dejanje je dokončano, ko se oškodovanec seznani s storilčevo grožnjo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe, ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, saj je izvršitveno dejanje zgolj nakazano, tako, da je navedeno sredstvo, s katerim naj bi obdolženec grozil, ni pa navedeno, na kakšen način naj bi grozil. Tudi sama grožnja je zgolj zatrjevana, ne pa tudi opisana. Opis dejanja namreč ne vsebuje navedbe, na kakšen način, t.j. s kakšnimi besedami ali kretnjo je obdolženi grozil in v čem je bila resnost njegove grožnje. Ob takšnem krivdoreku sodišče ne more preizkusiti, niti resnosti grožnje, ki je osnovni element kaznivega dejanja ogrožanja niti napada na življenje ali telo oškodovanca. Ker ravnanje obdolženca v opisu nima zakonskih znakov kaznivega dejanja, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo člena 358 točka 1 ZKP, moralo obdolžencu izreči oprostilno sodbo. Glede na izrečeno oprostilno sodbo, bremenijo stroški kazenskega postopka, vključno s potrebnimi izdatki obdolženca in potrebnimi izdatki in nagrado njegovega zagovornika,v skladu s členom 96/III ZKP oškodovanca, kot tožilca. Povprečnino, ki jo mora kot strošek postopka plačati oškodovanec kot tožilec, je sodišče odmerilo, upoštevaje težo zadeve in trajanje postopka.