Jedro

V skladu s 426. členom ZPP se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.

SPZ v 24. členu opredeljuje pojem posesti. Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest), posest pa ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest).

Dejanska oblast nad stvarjo ne pomeni, da mora biti posestnik ves čas v fizičnem stiku s stvarjo. Pri posesti gre za takšno razmerje subjekta do stvari, da le-ta stvar rabi, jo uživa ali z njo razpolaga, pri čemer mora biti to razmerje oziroma odnos do stvari tudi navzven viden na podlagi konkretnih ravnanj posameznika

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „1. Tožena stranka je dolžna v roku 24 ur vzpostaviti prejšnjo posestno stanje nepremičnine k. o. X, parc. št. 449/146 (z ID znakom parcela 000 449/146), ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo na naslovu Ulica 100, s pripadajočim zemljiščem tako, da nazaj vgradi cilindrični vložek (ključavnico) na vhodnih vratih stanovanjske hiše na naslovu Ulica 100, ki je bil vgrajen pred motitvenim ravnanjem, oziroma tako, da tožečo stranko pooblasti, da na stroške tožene stranke angažira tretjo osebo, da zamenja cilindrične vložke (ključavnice) na vhodnih vratih stanovanjske hiše na naslovu Ulica 100 in nato tožeči stranki izroči vse ključe novo nameščene ključavnice oziroma cilindričnih vložkov tako, da bo lahko tožeča stranka ponovno odklenila ali zaklenila vrata in bo ponovno imela nemoten vstop v hišo na naslovu Ulica 100 ter da bo lahko nemoteno izvrševala posest te hiše, vse pod izvršbo.

2. Toženi stranki se v bodoče prepoveduje, da s takimi ali podobnimi ravnanji posega v posest tožeče stranke, ki jo ima na nepremičnini z ID znakom 000 449/146 in na tej nepremičnini zgrajeni stanovanjski stavbi z naslovom Ulica 100, zlasti se ji prepoveduje zamenjava katerekoli ključavnice, kakor tudi vsa dejanja, s katerimi bi tožeči stranki lahko drugače onemogočila dostop do te nepremičnine oziroma vstop v stanovanjsko hišo in njeno uporabo.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti stroške postopka v višini 1.101,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku parcijskega roka dalje do plačila.“

II. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni od prejema sklepa tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 459,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku parcijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 24 ur vzpostaviti prejšnjo posestno stanje nepremičnine k. o. ..., parc. št. 449/146 (z ID znakom parcela 000 449/146), ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo na naslovu Ulica 100, s pripadajočim zemljiščem tako, da nazaj vgradi cilindrični vložek (ključavnico) na vhodnih vratih te stanovanjske hiše, ki je bil vgrajen pred motitvenim ravnanjem, oziroma tako, da tožečo stranko (tožnika) pooblasti, da na stroške toženke angažira tretjo osebo, da zamenja cilindrične vložke (ključavnice) na vhodnih vratih stanovanjske hiše in nato tožniku izroči vse ključe novo nameščene ključavnice oziroma cilindričnih vložkov tako, da bo lahko tožnik ponovno odklenil ali zaklenil vrata in da bo ponovno imel nemoten vstop v hišo ter bo lahko nemoteno izvrševal posest te hiše. Prav tako je zavrnilo zahtevek, da se toženki v bodoče prepoveduje, da s takimi ali podobnimi ravnanji posega v posest tožnika, ki jo ima na prej navedeni nepremičnini, zlasti se ji prepoveduje zamenjava katerekoli ključavnice, kakor tudi vsa dejanja, s katerimi bi tožniku lahko drugače onemogočila dostop do te nepremičnine oziroma vstop v stanovanjsko hišo in njeno uporabo. Tožniku je naložilo, da v roku 8-ih dni toženki plača 1.101,30 EUR stroškov postopka.

2. Zoper odločitev se je pravočasno, v celoti in iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov pritožil tožnik. Najprej opozarja, da se je sodišče glede na določbe 33. člena Stvarnopravnega zakonika in 426. člena Zakona o pravdnem postopku, ki jih sodišče prve stopnje povzema v 7. točki obrazložitve, neutemeljeno ukvarjalo z obstojem pravdne podlage posesti. Ne drži tudi, da tožnik ni prerekal navedbe, da toženec z obstojem pogodbe z dne 26. 10. 2012 ni bil seznanjen. Nadalje trdi, da je posest hiše izvrševal sam, kot tudi posredno preko A. A., ki je posest izvrševal na podlagi njegovega dovoljenja. Ves čas od leta 2011 pa do motilnega dejanja toženke 9. 4. 2021 je razpolagal s ključi hiše, v hišo je lahko vstopal vsak čas, toženka pa s ključi ni razpolagala dokler ni protipravno zamenjala ključavnice. Dodaja, da v kolikor bi toženki predal ključe, bi spremenil tudi svoj stalni naslov prebivališča, pa ga ni. Zaključuje, da je odločilno dejstvo le dejstvo, da je imel kadarkoli možnost v nepremičnino vstopiti in jo uporabljati. Ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je zaključilo, da tožnik posesti nad nepremičnino ni izvrševal, kot tudi je zmotno uporabilo materialno pravo, saj je v predmetnem postopku odločilo tako o pravni podlagi, kot tudi o pravici do posesti in dobrovernosti, tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, odločitev sodišča prve stopnje spremeni na način, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in stroške postopka naloži v plačilo toženki.

3. Na vročeno pritožbo toženka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 426. členom ZPP1 se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločeno o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Po določbi 33. člena SPZ2 sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ). Zato ima pritožba prav, ko opozarja, da se je sodišče prve stopnje brez potrebe ukvarjalo s pravico tožnika do posesti. Namen posestnega varstva je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno, do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo podlago za posest.3

6. SPZ v 24. členu opredeljuje pojem posesti. Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest), posest pa ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest).

7. Tožnik trdi, da je imel hišo na naslovu Ulica 100 v posesti od njene izgradnje dalje, to je od leta 2011 pa do 9. 4. 2021 do 13.00 ure, ko je odšel na vikend ter ob vrnitvi v nedeljo 11. 4. 2021 ob približno 19.00 uri ugotovil, da je toženka zamenjala ključavnice. Toženka trdi, da tožnik posesti hiše ni imel. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo naslednja dejstva: - toženka je v lastništvo družbe B. vstopila v letu 2011 z nakupom večinskega deleža družbe in v istem letu tudi sodelovala pri nakup sporne nepremičnine, ko je družba B. nepremičnino kupila od tožnika; - do leta 2015 je imel nepremičnino v posesti prodajalec - tožnik; - v letu 2015 je tožnik s strani lastnika nepremičnin prejel odpoved uporabe navedene nepremičnine in z uporabo nepremičnine prenehal in stavbo zapustil; - od leta 2016 dalje je v stavbi bival A. A. s svojo družino, ki je v stavbo vstopil s ključi, s katerimi je še vedno razpolagal tožnik; - toženka in A. A. sta 22. 5. 2021 sklenila sporazum, da se A. A. skupaj s svojimi družinskimi člani izseli iz stanovanjske hiše, kar se je zgodilo sredi marca 2021, ker pa je v stanovanjski hiši pustil še določene osebne stvari, je prevzem opravil 22. 5. 2021; - stvari, ki jih je A. A. še pustil v hiši in nato ob prevzemu prevzel, so bile od njegovih družinskih članov; - določbe pogodbe o brezplačni rabi hiše z dne 2012 so v nasprotju z določbami prodajne pogodbe z dne 2011. 8. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje, kot pravilno trdi pritožnik, napačno uporabilo materialno pravo. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik od leta 2015 dalje ni imel neposredne in tudi ne posredne posesti hiše, je napačen, zaključek, da tudi upravičenj do posesti ni imel, pa irelevanten.

9. Dejstvo, da je tožnik ključe hiše po prodaji hiše obdržal, ni sporno. Sporno tudi ni, da je hišo po prodaji sam uporabljal do odpovedi uporabe v letu 2015 in tudi ne, da je ključe hiše nato dal A. A., s čimer mu je omogočil bivanje v hiši. To pa pomeni, da je posest hiše še vedno izvrševal, le preko druge osebe in imel s tem na podlagi drugega odstavka 24. člena SPZ hišo v posredni posesti. Po izselitvi družine A. pa 11. 4. 2021 v hišo ni več mogel, ker je toženka zamenjala ključavnico, saj ključev hiše še vedno ni imela. Do prenosa posesti hiše na toženko tako očitno sploh ni prišlo, saj se prenos posesti nepremičnin, zlasti hiš, stanovanj in poslovnih prostorov običajno opravi z izročitvijo ključev - sredstvom izvrševanja dejanske oblasti na stvari.4 Ker je ključ hiše še vedno imel tožnik, je imel hišo, tudi po izselitvi družine A., še vedno v dejanski oblasti. Zato je zaključek sodišča, da tožnik ni imel posesti hiše (posredne ali neposredne), materialnopravno zmoten. Na to ne vpliva dejstvo, da se je v dokaznem postopku izkazalo, da so bile stvari v hiši, za katere je tožnik trdil, da so njegove, v resnici od družine A. Dejstvo je, da je tožnik ves čas razpolagal s ključi hiše, jih dal na razpolago družini A. in s tem na razpolago uporabo hiše, kar pomeni, da je izvrševal posest hiše preko družine A., po izselitvi družine A. pa 11. 4. 2021, ko se je v hišo vračal, v hišo ni več mogel, ker je bila ključavnica zamenjana. S tem mu je bila posest hiše odvzeta. Pritožba ima tudi prav, ko trdi, da dejanska oblast nad stvarjo ne pomeni, da mora biti posestnik ves čas v fizičnem stiku s stvarjo. Pri posesti gre za takšno razmerje subjekta do stvari, da le-ta stvar rabi, jo uživa ali z njo razpolaga, pri čemer mora biti to razmerje oziroma odnos do stvari tudi navzven viden na podlagi konkretnih ravnanj posameznika.5 S tem, ko tožnik ključev hiše toženki ni izročil, izročil jih za le za določeno obdobje družini A., ki mu je ključe tudi vrnila, pa je v razmerju do toženke tako tudi ravnal. Vsa tožnikova ravnanja tudi brez dvoma kažejo to, da je posest hiše želel obdržati.

10. Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo, je pa zmotno uporabilo materialno pravo (5. alineja 358. člena ZPP), je treba pritožbi ugoditi in odločitev sodišča prve stopnje spremeniti kot izhaja iz izreka tega sklepa.

11. Sprememba odločitve sodišča prve stopnje o glavni stvari je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških postopka. V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP pritožbeno sodišče v primeru, če spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka. Pritožbeno sodišče je tožniku na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP priznalo 300 točk za sestavo odgovora na tožbo, 375 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 300 točk za prvo pripravljalno vlogo, 150 točk za zastopanje na naroku 10. 3. 2022 in 300 točk za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo, 50 točk urnine, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV-ja, za pritožbeni postopek pa še 375 točk za sestavo pritožbe, 2 % za materialne stroške, 22 % DDV na odvetniško storitev ter 180,00 EUR takse za pritožbo. Vse stroške mora tožena stranka tožniku plačati v roku 8 dni od prejema sklepa (313. člen ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ6).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, številka 87/2002, s kasnejšimi spremembami. 3 VSC Sklep Cp 445/2019 z dne 4. 3. 2020. 4 VSL sklep I Cp 1095/2001 z dne 5. 7. 2001. 5 VSL sklep II Cp 2724/2009 z dne 11. 11. 2009. 6 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, številka 83/2001, s kasnejšimi spremembami.